031 804 957      zvone.stor@gmail.com     
DOMOV
BLOG
REFERENCE
7dni
Podjetniška olimpijada znanja 2011
20. 7. 2011
Prav zdajle, ko to berete, poteka v New Yorku najbolj napet del največjega tekmovanja mladih na svetu - tekmovanju Imagine cup mnogi pravijo tudi Olimpijada znanja

Tokrat se že šestič javljam iz finala Imagine cup in toliko slavnih imen ni bilo še nikdar. Običaj je, da je gostiteljica prva dama države v kateri poteka tekmovanje. Michele Obama je že lani obljubila nepozaben dogodek in po prvih 12 urah, kolikor smo tu, kaže, da bo obljubo držala. Slovenci seveda potihem upamo, da bosta vsaj na slavnostno večerjo prišla zakonca Trump. Razočarana gospodinja Eva Longoria je itak zaščitni znak tekmovanja ... A ves ameriški jet set je nič proti 73 projektom s katerimi mladi rešujejo svet. Gre za delujoče projekte in to je največja moč Imagine cupa.
Imagine cup so si leta 2004 zamislili pri Microsoftu z željo, kako pritegniti mlade, da bi razmišljali o globalnih problemih. Takrat je sodelovalo 25 univerz. Slovenci smo se kot regijski zmagovalci uvrstili v finale leto kasneje, ko je bila gostiteljica Japonska, število sodelujočih pa se je podvojilo. Kot regijski zmagovalci smo Slovenci spet potovali na finale v Indijo. Potem se je zgodil upor državn na Balkanu in širše okolice, da Slovenci blokiramo nastope drugim ekipam in so regijske izbore ukinili. Od leta 2007 so tako v finalu takoSrbi, Hrvati, letos pa bo kot debitant tudi Bosna in Hercegovina.

Rezultati naših ekip so bili zmeraj odlični. Naša najboljša uvrstitev je iz leta 2005, ko smo bili 4., potem pa so se naša mesta ves čas gibala okrog repa deseterice, kar je glede na število sodelujočih držav odličen rezultat.

V isti sapi je potrebno izpostaviti še glavni moto tekmovanja, ki nagovarja mlade, da naj naredijo projekt za izboljšanje življenja na planetu. Osnovno vodilo je osem milenijskih ciljev, ki so jih definirali pri OZN.

Prvi cilj je izkoreniniti revščino in lakoto. Drui cilj je doseči unierzalno osnovnošolsko izobrazbo za vse ljudi sveta. Tretji cilj govori o enakosti med spoloma. Četrti se zavzema za zmanjšanje smrtnosti otrok. V petem cilju je potrebno izboljšati zdravje mater. Šesti cilj se bori proti nevarnim boleznim in epidemijam. Sedmi cilj govori o okoljski varnosti. In osmi cil nagovarja razvite države, da pomagajo manj razvitim.

Čeprav se komu zdijo gornji cilji suhoparni, prva misel pa je, da je tako velike probleme težko reševati, bi bili presenečeni, kako iznajdljivi so mladi, in koliko energije premorejo. Če pogledamo finaliste Imagine cup, se nam ni treba bati za prihodnost, a kljub dejstvu, da je to tekmovanje daleč največje študentsko tekmovanje na svetu (vsako leto sodeluje več kot 350.000 študentov), je razmerje tistih, ki razmišlajo o boljšem jutri še vedno majhno. V tem pogledu je Imagine cup še vedno na začetku svoje poti.

Brez birokracije (berite: varnosti) ne gre
Za letošnji Imagine cup velja, da je največji doslej, a hkrati z najbolj oklestenim finalom. V predtekmovanjih so sodelovali študentje iz 183 držav, v New York pa naj bi pripotovali predstavniki 85 držav, kar pa tudi ni povsem potrjeno. Do včeraj se je namreč registriralo "samo" 73 držav, mnoge pa še prihajajo (vsako leto se kaka ekipa "izgubi" na letališču). Tisti, ki že več let spremljamo tekmovanje, vemo, da ni nobena posebnost, da ekipe pridejo na predstavitev naravnost iz letališča. To je bil zlasti pogost pojav v Franciji leta 2009, ko so na meji veliko ekip celo zavrnili zaradi "sumljivih" naprav, ki so jih imeli tekmovalci s sabo. Ker pa je letošnje tekmovanje najbolj varovano doslej, so carinski postopki še strožji.

V vsakem primeru je število sodelujočih držav večje, kot denimo na Univerzijadi, hkrati pa je dogodek pomemben, ker se na enem mestu zbere veliko investitorjev, lovcev na kadre, pa tudi podjetja in univerze povsem odkrito novačijo tekmovalce. Soma Somasegar, genialen Indijec, ki se je iz indijske revščine dvignil v sam vrh programerjev na svetu, "izumil" pa je Visual Studio, C# in še kopico sodobnih programskih jezikov, je nekoč dejal: "Veliko mladih, ki pridejo na Imagine cup, bo čez nekaj let prevzelo najvplivnejša mesta v največjih podjetjih na svetu, čez deset let pa bodo vodili svet." Posebej zanimiv občutek je pogovarjati se z bodočim direktorjem Microsofta ali Googla, le prepoznati ga je treba ...

Kaj ponuja letošnji finale?
Še pred pričetkom tekmovanja so znani zmagovalci v kategoriji najboljšega računalniškega programa, ki izkorišča tehnologije na dotik. Zmagala je Francoska ekipa s paketom orodij namenjenih staršem avtističnih otrok. Projekt Indijska roža je namenjen najmlajšim, da si obogatijo svoj besedni zaklad, zelo zanimivo pa je, da se hiperaktivni otroci ob dotiku z novimi tehnologijami popolnoma umirijo.

Na drugo mesto so se uvrstili študentje iz Indonezije, ki so razvili program za učenje brajlove pisave, program pa je izredno priljubljen zlasti med mladimi. Da, prav ste prebrali. Indonezijski projekt, čeprav še ni bil uradno predstavljen, že uporabljajo po celem svetu.
Ekipa Bangladeša ima podoben projekt, kot Slovenci. Razvili so sistem za mobilne telefone namenjen slabovidnim, ki lažje pošiljajo in prebirajo kratka sporočila SMS, veliko pozornosti pa so namenili zabavi. Prav zanimivo bo videti, kako lahko slabovidni igrajo telefonske igrice. Ekipa iz Bangladeša je zanimiva tudi zato, ker so vsi štirje tekmovalci študentje Ameriške univerze v Bangladešu, projekt pa je bil izbran, ker ima največji potencial na ameriškem tržišču. Seveda to pomeni, da isto velja tudi za Slovence.

Države bivše Jugoslavije so zmeraj nevarne
Srbi so lani osvojili drugo mesto, leto pred tem četrto in so tudi letos eni večjih favoritov. Njihova tehniška univerza iz Novega Sada skoraj tako pogosto producira nacionalne zmagovalce, kot Mariborski FERI, le da so Srbi za odtenek boljši od Slovencev. Lani so navdušili sodnike s sistemom branja misli, letos pa bodo predstavili povsem avtomatizirano hišo, ki jo uprabljajo z mobilnim telefonom. Ključni element njihovega projekta je inteligentni krmilnik, ki se sproti uči in prilagaja, lastniki tega sistema pa lahko izmenjujejo svoje izkušnje in tako pomagajo uporanbikom, da sledijo najnovejšim svetovnim rešitvam na področju ekologije in varčevanja z energijo.
In če smo se dotaknili Srbov, se moramo tudi Hrvatov. Hrvaška ekipa je razvila sistem KiDnect za fizioterapevte. Bolniki lahko od doma opravljajo vaje, fizioterapevt pa na daljavo spremlja učinkovitost opravljenih vaj. Na ta način se poveča učinkovitost fizioterapevtov, posebej veseli, tako pravijo Hrvati, pa so otroci, ki jim je razgibavanje v obliki računalniške igrice veliko bolj všeč (zlasti tekmovalni del, kjer uporabnik tekmuje sam ssabo). Še to ... Prejšnja leta so Hrvaško zastopali študentje iz Splita, letos je po dolgem času spet uspelo Zagrebčanom.

Letos prvič bodo na Imagine cup tudi predstavniki Bosne in Hercegovine (čakamo samo še na Makedonce in Črnogorce), ki bodo svoj projekt zlahka prodali. Izdelali so namreč simulator razlitja vode v primerih poplav, cunamijev, nesreč jezov. Simulator v realnem času pokaže, kateri deli so bolj ogroženi in kje je potrebno postaviti nasipe, da bo čim manj škode. Tak program lahko reši veliko življenj, tovrstnih nesreč pa bo, če gre verjeti ekologom, vedno več.

Brez politike ne gre
Lani je bilo zanimivo videti skupaj ekipi Izraela in Palestine. Morda zato letos Izraelcev v New York ni, se pa Palestinci predstavljajo z rešitvijo, ki sledi pogledu uporabnika, prepoznava govor in tako omogoča naprednejšo uporabo tehnologij. Upajmo, da bodo letos bolj tolerantni in bodo novinarjem dovolili ogled predstavitve projekta (lani niso).

Tunizijo predstavljajo študentje fakultet v Gabesu in Soussu (prejšnja leta so dominirali študentje iz Tunisa - je mar to ena od vidnih posledic ljudske vztaje?). Letos predstavljajo projekt glasovnega upravljanja z internetnim brskalnikom, poleg tega pa spletne strani spreminjajo v barilovo pisavo, tako stran pa je potem mogoče natistniti na posebnem brailovem tiskalniku.

Kakšen projekt predstavljajo Tajci, lanski zmagovalci? Nobenega. Ocenili so, da nobena prijavljena ekipa ne bi mogla ponoviti lanskega uspeha, pa zato pošiljajo le ekipo v kategoriji računalniških iger. Področje izobraževalnih iger (v njihovi mora igralec pobirati smeti in jih odlagati na pravo mesto) je v Aziji zelo pomembno in vse pogosteje igre vključujejo tudi v izobraževalne procese. V Evropi in ZDA smo do tovrstnih rešitev precej skeptični in še naprej raje uporabljamo stare preverjene metode (učbeniki, knjige), ki pa s sodobnimi trendi nimajo veliko skupnega. Pravzaprav je nenavadno, kako vzgojiti kreativno, radovedno in uspešno generacijo mladih s tehnikami učenja, kot so jih poznali naši dedje in pradedje.

Z aktualnimi problemi se spopadajo tudi študentje iz Japonske, ki so razvili sistem diagnosticiranja bolezni v primeru naravnih nesreč, kjer veliko ljudi potrebuje pomoč. Tak krizni sistem pomaga ljudem, da hitro pridejo do pravega zdravnika, zdravniki pa ne izgubljajo časa s pacienti, ki niso namenjeni njim. Poleg tega se sistem sproti uči in lahko opravi do 90 odstotkov osnovne diagnoze, kar še dodatno skrajša čas zdravljenja. Japonski Dr. One deluje tudi na mobilnih telefonih, je pa vprašanje, če v primeru velikih naravnih nesreč mobilna omrežja sploh delujejo.

Ali ste vedeli, da je skoraj 30 odstotkov vodilnih v podjetjih informacijske tehnologije v ZDA, Indijcev? V Indiji pa je, poleg Kitajske Imagine cup tudi najbolj popularen, saj se na nacionalen izbor prijavi skoraj 1000 projektov. Indijci izbirajo svojega predstavnika skoraj pol leta. Njihovi zmagovalci so zvezde še preden pridejo na finale. Pravzaprav je finle zanje samo še ena točka na poti do uspeha in včasih se zdi, kot da Indijcem na finalu ni dosti mar, da se prebijejo v drugi krog. Bolj pomembno je zanje, da se v času tekmovanja "drago" prodajo. Za letošnjo ekipo Infiniti že sedaj vlada veliko zanimanja (pa ne samo zato, ker fanta hodita s turbani), pač pa imajo zares inovativno rešitev vgnezdenih spletnih strani. Predstavljajte si, da bi lahko na spletno stran dodali svoj zapisek, zabeležko, ali pa bi se samo naročili na vedno ažuren podatek. Sistem je videti zares tehnološko dovršen, vendar pa neposredno ne rešuje nobenega milenijskega problema. Če se bodo Indijci uvrstili v drugi krog, bo to gotovo presenečenje.
Še ena država je, ki po množičnosti skoraj dohiteva Indijo: Kitajska. Ekipa Care Everyone je razvila pripomoček za vse, ki ne morejo premikati rok, radi pa bi uporabljali računalnik. Njihov sistem si najprej zapomni gibe, ki jih invalid lahko naredi, nato pa z enostavnim orodjem te gibe spremenimo v ukaze za pisanje besedil, uporabo interneta, poslušanje glasbe, gledanje filmov ...
Kaj pa Američani? V vsej zgodovini Imagine cupa se niso nikdar uvrstili niti med 12 najboljših (Slovencem je to uspelo trikrat). Letos se predstavljajo z digitalno šolsko tablo namenjeno tabličnim računalnikom, kjer si lahko vsak učenec dela svoje zapiske. Kot bi skupaj z učiteljem pisali po tabli.

Kaj pa Slovenci?
Pravkar čakamo na žreb, ki bo Sloveniji določil uro prve predstavitve projekta in nabor sodnikov. Slovenski projekt rešuje problematiko slepih in, kar je najpomembneje, slabovidnih. Slabovidnost je bolezen skoraj vseh starostnikov, vse več težav z vidom pa imajo tudi mladi. Jutri bomo že vedeli, kako so se naši odrezali, podrobnosti o tekmovanju pa lahko spremljate na www.vecer.com. Skoraj v živo.


20. 10. 2022
3, 2, 1, štart!
5. 10. 2022
Kako pametne so lahko računalniške kamere?
22. 9. 2022
Diverzifikacija in konsolidacija
16. 9. 2022
Zakaj delavstvo ubija pamet?
6. 9. 2022
Dobrodošle žive skodelice
5. 8. 2022
Trgovalni robot 4: po pričakovanjih ...
25. 7. 2022
Trgovalni robot 3: cel kripto v rdečem
25. 7. 2022
Trgovalni robot - 2: START
23. 7. 2022
Trgovalni robot - 1: kako se je začelo
29. 6. 2022
Vlak, ki pelje do bogastva
17. 6. 2022
Rose: natega ali prihodnost?
26. 5. 2022
Ljudje moramo prehiteti stroje preden stroji prehitijo nas
23. 5. 2022
Zakaj naslednji mesec ne bom šel na Bora Bora
19. 5. 2022
RESNIČNA ZGODBA: Kako z všečki do milijonarja
11. 5. 2022
Zakaj bi predsednike morali izbirati s šahom
9. 5. 2022
Je že čas za ministrstvo za zdrave in za ministrstvo za medicino?
5. 5. 2022
Kaj je moj ... Kaj zdaj?
26. 4. 2022
Če bi me poklical Robert Golob ...
23. 4. 2022
Noro nori svet
16. 4. 2022
A-Ni-Ar-a
6. 4. 2022
Zakaj je Netflix v Švici 4x dražji, kot v Braziliji?
6. 4. 2022
Zakaj sem po tednu dni opustil rudarjenje
6. 4. 2022
5 pravil, kako biti boljši v poslovnem svetu
3. 4. 2022
Kdo je Supercar Blondie?
23. 3. 2022
Starodavna modrost samurajev, ki velja še danes
16. 3. 2022
EU sankcije sebi
8. 3. 2022
Pametne interaktivne majice
5. 3. 2022
Zgodba o srečni srajci
31. 1. 2022
Kako to delajo bogati in uspešni in kaj se lahko naučimo od njih?
18. 1. 2022
Evropa okužila svet s koronavirusom
15. 12. 2021
Kaj je bilo prej: kura ali jajce?
3. 11. 2021
Vse najboljše CR.si
25. 10. 2021
Googlova domišljavost
25. 10. 2021
Čas je za kripto-drevesa!
5. 10. 2021
živel Dan brez Facebooka!
8. 9. 2021
Prihaja čas "strokovnjakov"
15. 8. 2021
Komu mar za zafrknjeno evolucijo
28. 7. 2021
Roboti, nestrpno vas čakamo!
8. 6. 2021
Ali startupi sploh delujejo?
8. 6. 2021
Smo zadnja generacija delavcev?
13. 5. 2021
Pandemični megahit s prevaranti in morilci
14. 4. 2021
Hvalnica covid-19?
17. 3. 2021
O kravah in internetu
25. 2. 2021
Skrivnosti interneta, ki jih mladi ne razumejo
2. 2. 2021
V imenu evrov, kartic in svetega cepiva
15. 1. 2021
Veselo leto 2021
25. 11. 2020
Zgodovinska e-seja, ki to nikdar ni bila
8. 9. 2020
25 kratkih o sebi
29. 7. 2020
Prenatrpani (otroški) možgani
11. 6. 2020
Računalnik za vsakega šolarja
21. 5. 2020
Evropa dela nekaj narobe
6. 5. 2020
Biti pionir ni ne lahko in ne lepo
27. 2. 2020
Virus, ki nas bo rešil pred gospodarsko krizo
5. 2. 2020
Fake news: Kaj pa, če je vse res?
24. 12. 2019
Ko se umetna inteligenca odloči: "Dost vas mam!"
6. 11. 2019
Za vsak uspeh najdemo afero
3. 10. 2019
Fake news in fake vse
3. 7. 2019
V Sloveniji je živeti lepo, delati pa ne
16. 5. 2019
Smo na pragu novega Talking Toma?
17. 4. 2019
Quo vadis homo futuris?*
7. 3. 2019
Kdaj e-projekti zastarajo?
7. 2. 2019
Kdo so youtuberji?
30. 12. 2018
Kdor ima pasivni prihodek, ne rabi plače
15. 11. 2018
Splača se biti prijazen
23. 8. 2018
Ključ je elektrika
17. 10. 2017
Problem števcev
3. 12. 2015
Diktator, ki je želel postati genij
16. 2. 2014
Rešimo svet, znebimo se ljudi!
31. 12. 2013
Rešilna bilka
28. 9. 2013
Zakaj so računalniki pri nas vsak dan dražji?
22. 5. 2013
Online tudi na dopustu
15. 5. 2013
Podoba po meri interneta
28. 3. 2012
življenje v statističnem loncu
28. 3. 2012
Rešimo angleščino
21. 9. 2011
Kakšen TV imamo
31. 8. 2011
Lik in delo Steva Jobsa
11. 8. 2011
Kdaj bo končno konec denarja?
2. 8. 2011
Kdaj poceni hiše?
27. 7. 2011
Včasih smo mislili narobe
20. 7. 2011
Razširjena resničnost
20. 7. 2011
Podjetniška olimpijada znanja 2011
13. 7. 2011
Ljudje na meji?
6. 7. 2011
Denar kot riž
29. 6. 2011
Koza pajek za telefone
22. 6. 2011
Vsestranski mobilni telefoni
15. 6. 2011
Sevanje telefonov
19. 3. 2011
Optimizem ob japonski katastrofi
14. 3. 2011
Ko veliki odidejo
2. 3. 2011
Prispevki iz središča nasilja
26. 2. 2011
Ah, ja, hibridi ...
16. 2. 2011
Obsevani s pozornostjo
11. 2. 2011
Stari smo otopeli, mladi pa (še) ne
9. 2. 2011
Koliko zaupamo računalnikom?
2. 2. 2011
Popularna znanost
26. 1. 2011
Lučke povsod okrog nas
19. 1. 2011
Ljudje včeraj, danes in jutri
12. 1. 2011
Tehnologija za udobno življenje
24. 12. 2010
Kaj bo, ko bodo letala super hitra?
22. 12. 2010
Kako praznujejo kiberfani?
8. 12. 2010
Kdo se boji nizkih cen?
1. 12. 2010
Javno mnenje
17. 11. 2010
Kako nor je ta svet
29. 4. 2009
Vzpon političnega marketinga
18. 10. 2007
Problem števcev