031 804 957      zvone.stor@gmail.com     
DOMOV
BLOG
REFERENCE
7dni
Prispevki iz središča nasilja
2. 3. 2011
Svet še nikdar ni videl toliko nasilja, kot zadnja leta. Vlade po celem svetu te posnetke posredno celo spodbujajo, po drugi strani pa, ko se neredi zgodijo pred njihovim pragom, skušajo ukrepati tako, da ugasnejo internet. Vedno v imenu demokracije!

Se še spomnite, ko je Hitchcook leta 1963 posnel Ptiče? Film je dolgo časa veljal za najbolj grozno grozljivko , danes pa mladina gleda na ta film precej nezainteresirano. V poplavi današnjih filmskih prizorov nasilja, smo ljudje enostavno otopeli in ne reagiramo več na nasilje. In prav to se lahko zgodi čez nekaj let, če bomo še naprej bombardirani s posnetki, ki prihajajo iz Libije, včeraj iz Egipta in Tunizije, že jutri pa se lahko val protestov zgodi tik pred našimi vrati (Zagreb se v zadnjem času nevarno veliko omenja na Facebooku). Bojmo se dneva, ko se bo človeštvo navadili na nasilje brez igralcev in kulis.

Dan, ko se je rodil Twitter

Brez sodobnih tehnologij današnjih nemirov ne bi bilo. Ali pa bi bili in mi ne bi vedeli zanje.

Zgodbo o tehnologiji v rokah množic moramo začeti z "SMS revolucijo" na Filipinih leta 2001, ko je peščici upornikom uspelo strmoglaviti režim predsednika Josepha Estrada. Takratna filipinska oblast je očitno podcenjevala potencial množic, glavni organizatorji revolucije pa so vse skupaj upravljali s kratkimi sporočili SMS. Seveda je bila mreža sodelavcev vzpostavljena že pred protesti, zato ne moremo govoriti o spontanem uporu, je pa bilo prvič, da je množica uporabila tehnologijo pri boju za svoje pravice.

O internetu, kot močnem orožju revolucionarjev, se je začelo govoriti januarja 2009, ko je svet obkrožil posnetek letala Airbus A320 s 155 potniki. Pilot Chelsey B. Sullenberger je imel srečo in je varno pristal na reki Hudson, nihče na letalu pa ni bil poškodovan. Čudež. Razlog za zasilen pristanek je bila jata ptic, ki se je ujela v motorje letala. Svet je takrat spremenil 23-letni Janis Krums, ki je kakšno minuto po zasilnem pristanku na splet zapisal: "V reki Hudson je letalo. Sem na trajektu, ki poskuša pobrati ljudi. Noro!"

Krums je bil sredi dogajanja, sredi kaosa, ki je zavladal v newyorškem pristanišču, s fotografijo in 140 znaki besedila pa je Twitterju poklonil najlepše darilo, kar si ga je moč zamisliti. Od takrat je namreč sistem za mikrobloge Twitter najpomembnejši informator iz kriznih področij.

Da potencial interneta presega okvirje ene države, je dve leti prej pokazal posnetek usmrtitve iraškega predsednika Sadama Huseina. Zgodba se je spremenila v farso januarja 2008, ko so za prekršek obsodili enega od paznikov (njegovega imena niso nikdar razkrili), čeprav je bilo od vsega začetka jasno, da sta imela v prostorih usmrtitve samo dva visoka vladna predstavnika ob sebi mobilni telefon. Objavo posnetka je nekaj mesecev kasneje potrdila celo nova Iraška vlada sama, ko so v neko poročilo zapisali: "Posnetek, ki smo ga mi objavili na spletu, ni imel zvoka."

Od igre do prave vojne

Na področju internetnega vojskovanja so najbolj razviti Izraelci. Prvi internetno vojno so izvedli že leta 2006 med vojno v južnem Libanonu. Tudi potem niso spali. Pravzaprav so decembra 2008 ponovno demonstrirali svojo kiber-moč med spopadi za Gazo. Takrat so dobesedno preplavili splet (zlasti Twitter in bloge) s solzavimi zgodbami o zgodovinskih krivicah in o "svoji" resnici. Samo za ilustracijo: v času najhujših spopadov je bilo na Youtube vsak dan prenešenih 10.000 videov, vse lestvice najbolj gledanih posnetkov pa so bile polne spopadov na Bližnjem Vzhodu. Iz Izraelske perspektive, se razume.

Novembra 2010 je po spletu odmevalo tudi kaznovanje 46-letne Kitajke Cheng Jinping, ki so jo obsodili na leto dni zapora v prevzgojnem taborišču. Na Twitterju se je namreč ponorčevala iz kitajskih nacionalistov, na koncu pa dodala: "Napadite, jezna mladina!" Da Kitajci resno jemljejo internet, kaže dejstvo, da je Twitter pri njih blokiran od vsega začetka, poleg tega pa so v prevzgojnih taboriščih v zadnjih nekaj mesecih naredili prostora za dodanih 300.000 ljudi. Kot da bi nemire, ki jih spodbuja internet, pričakovali. Zakaj jih pa potem drugi niso?

Morda pa so in lahko danes bolje razumemo iranske oblasti, ki so lani decembra izpustile 43-letno Sakineh Mohamadi-Aštiani zaradi prešuštva obsojeno na smrt s kamenjanjem. Lani poleti je bilo v Teheranu kar nekaj "spontanih" protestov v podporo Aštianijevi, 24. julija 2010 pa so podobne proteste organizirali po celem svetu. Kako lahko ena zapornica angažira cel svet? Kako lahko sploh kdo doseže proteste v New Yorku, Londonu, Tokiu in drugih prestolnicah?

Iranska vlada je očitno pravočasno odstopila od krute namere in kdo ve, če s tem ni rešila svoje kože.

Sever Afrike in internet

Ben Ali, nedavno preminuli karizmatični predsednik, ki je iz Tunizije v 23 letih naredil evropsko turistično meko, se v primerjavi z drugimi diktatorji ni dolgo upiral. Ko je postalo jasno, da je glas ljudstva močnejši od praznih obljub politikov, je z družino zapustil Tunis, njegovi pajdaši pa so še poskušali rešiti prestol ljubljenega predsednika,. Zaman. Dobra dva tedna je bila Tunizija med najbolj iskanimi pojmi na Twitterju in Facebooku, vendar jo je hitro zasenčil Egipt, kjer Mubarak ni čakal: internet je upočasnili do te mere, da je bila njegova uporaba praktično nemogoča.

Sredi januarja se je na Facebooku pojavil napis 26-letne Egipčanke Asmae Mahfout: "Ljudje, grem na trg svobode (Tahrir Square)." Svetu je postalo jasno, da je Egipt na pragu sprememb. "Vsi govorijo o tem, da je treba ukrepati, a nihče nič ne naredi. Ljudje niso vedeli, komu lahko zaupajo, komu lahko povedo s čim se ne strinjajo. Bali so se, da jih bodo zaprli in mučili," je Mahfutova zapisala nekaj dni kasneje, ko je že vedela, da njene zapise spremlja cel svet.

Poznavalci razmer na severu Afrike so že od vsega začetka opozarjali na primer Libije, kjer je Moamer Gadafi naredil isto napako, kot pred njim Mubarak: zaprl je internet. A Libijska revolucija je drugačna. Internet je bil samo iskra, tlelo je že veliko prej. Res je tudi, da spletne komunikacije saharskih oaz še niso povsem dosegle, zato tudi za veliko grozot, ki se dogajajo, ne bomo nikdar izvedeli.

Kdo je naslednji?

Pred dobrim letom, ko je Facebook imel "samo" 400 milijonov uporabnikov (danes jih ima 100 milijonov več), se je po spletu pojavil hudomušen zapis z naslovom, kaj bi bilo, če bi bil Facebook država? To bi bila namreč tretja največja država na svetu z daleč največ kapitala in gospodarsko močjo, ki si je niti zamisliti ne moremo. Prav zato se zaporedje dogodkov vsiljuje kar samo od sebe: najprej diktature, potem države, četudi demokratične, kjer so ljudje nezadovoljni s trenutnim stanjem ... Dejstvo je, da so v vsaki od zgoraj omenjenih držav odpovedali varuhi miru in reda, tudi varuhi demokracije so se poskrili. Ljudje so naveličani politike. Naveličani so, da jih nekdo, ki nima stika z realnim življenjem, omejuje in postavlja neživljenjska pravila. V času, ko so ljudje živeli izolirano (beri: brez interneta), so metode ustrahovanja delovale, v času interneta pa ne.

Zato lahko val protestov ob Sredozemlju razumemo kot najavo vojne politiki, administraciji in birokraciji, ključna pri tem pa je peščica računalnikarjev, ki skrbi, da internetni strežniki delujejo.

Kaj je Twitter?

Uporabniki interneta lahko že desetletje in pol objavljajo svoje prispevke, urejajo svoje spletne strani. To ni nič posebnega. Poseben je zgolj postopek, kako to narediti: imeti morate svojo spletno stran, blog, se prijaviti v sistem, odkljukati kopico nastavitev, dodati slike, deloma urediti besedilo ... Tak obred večina naredi zvečer, ko se dan preveša h koncu, ko lahko v miru analizirajo dogodke dneva. Ko so se že malo ohladili od napada jeze.
Twitter je hitrejši, saj gre v bistvu za sporočila MMS v katera je lahko vključenih največ 140 znakov besedila, slika, video. Prav zato, ker ima danes že vsakdo s sabo mobilni telefon, so objave na Twitterju neposredne, iz samega centra dogajanja, opisi pa so brez odvečnih pridevnikov - zgolj sama dejstva. Prav zato so prispevki na Twitterju veliko bolj čustveni, prizadeti, angažirani, vpleteni ...
Sicer pa je Twitter spletna storitev, ki je nastala 15. julija 2006 v Kaliforniji. Stran so naredili Jack Dorsey, Evan Williams in Biz Stone. Vsak dan skoraj 300 milijonov uporabnikov pošlje 65 milijonov kratkih sporočil, ki jih prebira 800.000 ljudi. Če se bo trend rasti uporabe nadaljeval, bi lahko Twitter že leta 2013 prinesel lastnikom 1,15 milijarde dolarjev dobička. To pa ni več mačji kašelj.




20. 10. 2022
3, 2, 1, štart!
5. 10. 2022
Kako pametne so lahko računalniške kamere?
22. 9. 2022
Diverzifikacija in konsolidacija
16. 9. 2022
Zakaj delavstvo ubija pamet?
6. 9. 2022
Dobrodošle žive skodelice
5. 8. 2022
Trgovalni robot 4: po pričakovanjih ...
25. 7. 2022
Trgovalni robot 3: cel kripto v rdečem
25. 7. 2022
Trgovalni robot - 2: START
23. 7. 2022
Trgovalni robot - 1: kako se je začelo
29. 6. 2022
Vlak, ki pelje do bogastva
17. 6. 2022
Rose: natega ali prihodnost?
26. 5. 2022
Ljudje moramo prehiteti stroje preden stroji prehitijo nas
23. 5. 2022
Zakaj naslednji mesec ne bom šel na Bora Bora
19. 5. 2022
RESNIČNA ZGODBA: Kako z všečki do milijonarja
11. 5. 2022
Zakaj bi predsednike morali izbirati s šahom
9. 5. 2022
Je že čas za ministrstvo za zdrave in za ministrstvo za medicino?
5. 5. 2022
Kaj je moj ... Kaj zdaj?
26. 4. 2022
Če bi me poklical Robert Golob ...
23. 4. 2022
Noro nori svet
16. 4. 2022
A-Ni-Ar-a
6. 4. 2022
Zakaj je Netflix v Švici 4x dražji, kot v Braziliji?
6. 4. 2022
Zakaj sem po tednu dni opustil rudarjenje
6. 4. 2022
5 pravil, kako biti boljši v poslovnem svetu
3. 4. 2022
Kdo je Supercar Blondie?
23. 3. 2022
Starodavna modrost samurajev, ki velja še danes
16. 3. 2022
EU sankcije sebi
8. 3. 2022
Pametne interaktivne majice
5. 3. 2022
Zgodba o srečni srajci
31. 1. 2022
Kako to delajo bogati in uspešni in kaj se lahko naučimo od njih?
18. 1. 2022
Evropa okužila svet s koronavirusom
15. 12. 2021
Kaj je bilo prej: kura ali jajce?
3. 11. 2021
Vse najboljše CR.si
25. 10. 2021
Googlova domišljavost
25. 10. 2021
Čas je za kripto-drevesa!
5. 10. 2021
živel Dan brez Facebooka!
8. 9. 2021
Prihaja čas "strokovnjakov"
15. 8. 2021
Komu mar za zafrknjeno evolucijo
28. 7. 2021
Roboti, nestrpno vas čakamo!
8. 6. 2021
Ali startupi sploh delujejo?
8. 6. 2021
Smo zadnja generacija delavcev?
13. 5. 2021
Pandemični megahit s prevaranti in morilci
14. 4. 2021
Hvalnica covid-19?
17. 3. 2021
O kravah in internetu
25. 2. 2021
Skrivnosti interneta, ki jih mladi ne razumejo
2. 2. 2021
V imenu evrov, kartic in svetega cepiva
15. 1. 2021
Veselo leto 2021
25. 11. 2020
Zgodovinska e-seja, ki to nikdar ni bila
8. 9. 2020
25 kratkih o sebi
29. 7. 2020
Prenatrpani (otroški) možgani
11. 6. 2020
Računalnik za vsakega šolarja
21. 5. 2020
Evropa dela nekaj narobe
6. 5. 2020
Biti pionir ni ne lahko in ne lepo
27. 2. 2020
Virus, ki nas bo rešil pred gospodarsko krizo
5. 2. 2020
Fake news: Kaj pa, če je vse res?
24. 12. 2019
Ko se umetna inteligenca odloči: "Dost vas mam!"
6. 11. 2019
Za vsak uspeh najdemo afero
3. 10. 2019
Fake news in fake vse
3. 7. 2019
V Sloveniji je živeti lepo, delati pa ne
16. 5. 2019
Smo na pragu novega Talking Toma?
17. 4. 2019
Quo vadis homo futuris?*
7. 3. 2019
Kdaj e-projekti zastarajo?
7. 2. 2019
Kdo so youtuberji?
30. 12. 2018
Kdor ima pasivni prihodek, ne rabi plače
15. 11. 2018
Splača se biti prijazen
23. 8. 2018
Ključ je elektrika
17. 10. 2017
Problem števcev
3. 12. 2015
Diktator, ki je želel postati genij
16. 2. 2014
Rešimo svet, znebimo se ljudi!
31. 12. 2013
Rešilna bilka
28. 9. 2013
Zakaj so računalniki pri nas vsak dan dražji?
22. 5. 2013
Online tudi na dopustu
15. 5. 2013
Podoba po meri interneta
28. 3. 2012
življenje v statističnem loncu
28. 3. 2012
Rešimo angleščino
21. 9. 2011
Kakšen TV imamo
31. 8. 2011
Lik in delo Steva Jobsa
11. 8. 2011
Kdaj bo končno konec denarja?
2. 8. 2011
Kdaj poceni hiše?
27. 7. 2011
Včasih smo mislili narobe
20. 7. 2011
Razširjena resničnost
20. 7. 2011
Podjetniška olimpijada znanja 2011
13. 7. 2011
Ljudje na meji?
6. 7. 2011
Denar kot riž
29. 6. 2011
Koza pajek za telefone
22. 6. 2011
Vsestranski mobilni telefoni
15. 6. 2011
Sevanje telefonov
19. 3. 2011
Optimizem ob japonski katastrofi
14. 3. 2011
Ko veliki odidejo
2. 3. 2011
Prispevki iz središča nasilja
26. 2. 2011
Ah, ja, hibridi ...
16. 2. 2011
Obsevani s pozornostjo
11. 2. 2011
Stari smo otopeli, mladi pa (še) ne
9. 2. 2011
Koliko zaupamo računalnikom?
2. 2. 2011
Popularna znanost
26. 1. 2011
Lučke povsod okrog nas
19. 1. 2011
Ljudje včeraj, danes in jutri
12. 1. 2011
Tehnologija za udobno življenje
24. 12. 2010
Kaj bo, ko bodo letala super hitra?
22. 12. 2010
Kako praznujejo kiberfani?
8. 12. 2010
Kdo se boji nizkih cen?
1. 12. 2010
Javno mnenje
17. 11. 2010
Kako nor je ta svet
29. 4. 2009
Vzpon političnega marketinga
18. 10. 2007
Problem števcev