031 804 957      zvone.stor@gmail.com     
DOMOV
BLOG
REFERENCE
Večer
Diktator, ki je želel postati genij
3. 12. 2015
Čeprav smo še vedno preveč kontaminirani, da bi lahko realno ocenjevali lik in delo Steva Jobsa, pa nekaj mitov o njem že lahko ovržemo

že nekaj let visi v zraku: kdo si bo prvi upal predstaviti ustanovitelja Appla Steva Jobsa takega, kot so ga videli mnogi, premnogi. Tisti, ki so ga poznali, namreč, so govorili o nadutem, arogantnem in domišljavem šefu, ki je poniževal zaposlene, zanikal očetovstvo, izdal najboljšega prijatelja in verjel, da je Bog. Mislite, da je to pretirana ocena kakšnega sovražno nastrojenega zavistneža? Kje pa! Steve Jobs je sam sebe pogosto imenoval tehnološki revivalist, ki ne prodaja potrošnega blaga, temveč življenjsko vizijo, redkim izbrancem, ki so si predstavitve novih izdelkov lahko ogledali v živo, pa je že v uvodu povedal, da tako blizu Bogu ne bodo nikdar.

Ali je pri tem mislil nase, ali na svoje izdelke, ni znano.

Ko je Steve Woznaik, verjetno edini pravi Jobsov prijatelj, prebral scenarij za drugi biografski film o Jobsu, je zgolj na kratko pripomnil: "To ni zgodba o človeku s katerim sem ustanovil Apple."

Tudi on ve povedati več o Jobsovih koleričnih izpadih, kot o zmagah.

Potem, ko je prvi (kvazi) biografski film o življenju računalniškega fantasta (upodobil ga je Ashton Kutcher) klavrno propadel (pokriti niso uspeli niti stroškov snemanja, kaj šele igralcev), se tudi drugemu filmu, ki pravkar igra v naših kinematografih, ne obeta boljša usoda. Dejstvo je, da je spomin na Jobsa še preveč živ, da bi lahko ocenjevali njegov prispevek k razvoju človeštva in se neobremenjeno soočili z njegovim trdim in neživljenjskim karakterjem. Mnoge je še vedno strah, da bo iz kakšne omare skočil okostnjak s predirnim piskajočim glasom, globokimi očmi in uvelimi lici., ki je bil nesramno kreativen pri žaljivkah in trdega srca pri odpuščanju. Največ ljudi je odpustil v dvigalu, ker ga je zmotila kakšna malenkost, zato so zaposleni pri Applu raje uporabljali stopnišča, kot pa bi tvegali skupno vožnjo z diktatorjem.

Po drugi strani pa je res, da to, kar je Jobs preživel v pol stoletja svojega življenja (umrl je 5. oktobra 2011 star 56 let za rakom trebušne slinavke), si ne zasluži niti najhujši sovražnik. Biološka mati in oče sta se mu odpovedala in ga želela nazaj, ko je obogatel. Zaradi neznosnega značaja so ga zaposleni leta 1985 dobesedno nagnali iz njegove lastne firme. Hči Liso nikdar ni priznal za svojo, čeprav je test DNK to potrdil. Prijateljev ni imel. Steva Wozniaka, prijatelja, ki mu je večino časa stal ob strani in s katerim sta skupaj ustanovila Apple, je osebno in brez odpravnine odpustil iz skupne firme. Wozniak je večkrat javno povedal, da ne kuha nobene zamere in, da mu je vse odpustil, Jobs pa svojih dejanj ni nikdar obžaloval.

Čas podlih fantov

Jobs je v svoji karieri imel veliko vzponov in padcev. O burnih letih iz začetka računalništva govori tudi najbolj poznan nizko proračunski film Pirati iz Silicijeve doline. Film opisuje, kako sta Bill Gates in Jobs odkrito tekmovala, kdo bo ukradel čim več idej. Danes je vsem jasno, da je bil Gates amater proti Jobsu, ki je bil marketinško tako prepričljiv, da ni bilo trohice dvoma, da je vse, kar nosi oznako obgriženega jabolka, njegov izum. Miško, ikone, okna so veliko prej iznašli pri Xeroxu. Tudi s predpono i pri imenih izdelkov so prvi začeli pri Compaqu, iPhone pa je bil samo logično nadaljevanje pred tem zelo uspešne HP generacije dlančnikov iPaq ...

Še celo ideja za iTunes, kjer ne prodajajo glasbenih albumov, pač pa posamezne pesmi, ni zrasla povsem na njegovem zelniku. Jobs je prav dobro poznal zgodbo Sergeja Mihajloviča Eisensteina, ki je leta 1925 posnel enega najpomembnejših filmov v vseh zgodovini filmske industrije Križarka Potemkin. Celuloidni film je bil takrat drag, snemanje filmov zahteven postopek, a ko so sodelavci videli, da Eisenstein reže svoj lasten, pravkar posnet film, so bili prepričani, da se mu je zmešalo. Šele, ko so zmontiran izdelek videli na platnu, je postalo jasno, zakaj je ta film eden najpomembnejših vseh časov. Jobs je v svojih intervjujih večkrat omenil znamenito sceno iz filma na stopnicah v Odesi. Eisenstein je prav v tem kadru izkoristil nenavadno lastnost možganov, da povezujejo na videz nepovezane slike ter samodejno gradijo zgodbo. To je ideal, ki mu je Jobs posvetil celo življenje – premagati možgane.

Način, kako je Jobs uporabil znanje iz filmske industrije v svetu tehnologij, kaže širino njegovega razmišljanja. Ko je začel po 1 dolar prodajati posamezne pesmi in ne celih albumov, je glasbena industrija najprej zamahnila z roko, potem, ko je bilo prepozno, pa so ugotovili, da je imel Jobs prav. Ljudem je všeč pesem ali dve, zakaj bi kupovali cel plošček?! Njegova poteza ne samo, da je ustvarila prvo božanstvo iz družine i (govora je seveda o iPodu), pač pa je na glavo postavila celotno glasbeno industrijo, ki je nekaj časa v nebo vila roke, češ, da gre za propad civilizacije, a so se kljub apokaliptičnim razmeram uspeli preoblikovati in danes ustvarjajo dobičke, kot še nikdar. Še več! Danes založbe celo same objavljajo po spletu skladbe glasbenikov in vabijo uporabnike k poslušanju, čemur so se v začetku digitalizacije glasbe odločno upirale.

Z Jobsovim iPodom pa je povezana še ena zanimivost.

Ali veste, kaj je dejal Henry Ford, ko je leta 1925 iz njegovega tekočega traku prišel prvi barvni avto? Vzkliknil je. "Vseeno, kakšne barve je, samo, da je črn." Mimogrede: ali ste vedeli, da je Ford svojim delavcem pravil, da jih ne plačuje on, pač pa kupci?!

Ko je Steve Jobs leta 2001 predstavil prvo različico iPoda, se je ta od konkurence razlikoval samo po eni stvari: imel je bele slušalke. Tudi Fordov prvi barvni avto je bil bel. Svetu je zavladala prava manija belih slušalk, kar je Jobsa dobesedno izstrelilo na vrh tehnoloških vizionarjev.

Vse to samo zaradi belih slušal in razrezanih albumov ...

Jobs je bil velik perfekcionist. Bolan perfekcionist. Kolerik.

Čustvena razvalina!

Zgodilo se je leta 2010 na predstavitvi iPhone 4. V dvorani (na predstavitvi so bili večinoma novinarji in blogarji iz celega sveta) je bilo aktiviranih 570 brezžičnih WiFi točk. Zaradi tega je telefon, ki bi ga moral Jobs predstaviti zbranemu občinstvu, odpovedal. Takšnega števila brezžičnih točk namreč programerji niso predvideli. Jobsa je dogodek seveda razbesnel in od vseh v dvorani je zahteval, da nemudoma izklopijo telefone in računalnike, sicer bo predstavitev prekinil. Besen je bil tudi zato, ker je bilo jasno, da so tudi Applovi izdelki ranljivi. Čeprav je predstavitev po nekaj minutah normalno stekla naprej, pa je pravi vulkan gneva običajno sledil naslednji dan. Takrat tega ni bilo, čeprav so trepetali vsi od vratarja do šefov oddelkov.

Jobs je bil hudo bolan.

S strogo dieto, eksperimentalnimi zdravili in vrhunsko oskrbo je 4. okrobra 2011 Steve Jobs še zadnjič stopil na oder. V rokah je držal iPhone 4s, zadnji izdelek z njegovim podpisom. Dan po prezentaciji mu je odpovedalo srce.

Kakorkoli gledamo na Jobsovo zapuščino, na njegovo osebnost in premike v družbi, ki mu jih je uspelo doseči, je zares pomembna samo ena stvar: Steve Jobs je verjel, da lahko z enim modelom telefona zadovolji potrebe vseh ljudi sveta.

Danes družina telefonov iPhone 6 šteje štiri člane, kmalu bo prišel še peti. Več kot očitno je, da Apple brez Jobsa postaja enak, kot so konkurenti (Samsung ponuja skoraj 80 različnih modelov telefonov namenjenih vsem starostnim skupinam). In prav v tem delu se vidi Jobsova kontroverznost: čeprav je gradil svet na inovativnosti in kreativnosti, pa je vseeno imel v mislih monolitno družbo enega telefona, enega računalnika in enega Boga - njega.

Ste se kdaj vprašali, kdo v raju ni ugriznil v sad drevesa modrosti? Jabolko je namreč ugriznjeno samo enkrat ...

Med mitom in resničnostjo
1. Ni res, da ima Apple najboljše oblikovalce na svetu. poseben je le proizvodni proces, kjer programerji in oblikovalci delajo z roko v roki.
2. Ali ste vedeli, da je bil Steve Jobs nekaj let v izvoznem svetu ameriškega predsednika Georga Busha starejšega?
3. Prvi Apple računalnik ni nastal v garaži hiše 2066 Crist Drive, ki je danes romarsko središče sveta vseh ljubiteljev Appla. Prvi Apple računalnik je sestavil Steve Woznaik v delavnici podjetja Hewlett Packard, kjer je bil zaposlen.
4. Jobsov zasebni avto ni imel zadnje registrske tablice, pač pa črtno kodo. Jobs je bil prepričan, da lahko obcestne kamere in radarji lažje prepoznajo vozilo s črtno kodo, kot z običajnimi tablicami. Imel je prav, upošteval pa ga ni nihče.
5. Ste vedeli, da je Jobs prvič oblekel svoj znameniti črni pol-puli, jeans hlače Levi's in superge New Balance že leta 1992. Od takrat pa vse do smrti ni oblekel nič drugega. Psihologi temu pravijo obsesivno-kompulzivna motnja.
6. Jobs je večkrat želel postati budistični menih, a so ga vsakič zavrnili. Le, kaj imajo budisti proti njemu, se je večkrat spraševal.
7. Jobs ni bil inovator. Bil je le šef, kateremu so drugi nosili predstavljati svoje zamisli, on pa jih je večino hladno in brezobrazno zavrnil.
8. Z Billom Gatesom, šefom Microsofta, sta večkrat šla na bowling in ni res, da sta bila najhujša sovražnika. Vedela sta, da drug brez drugega ne moreta.
9. Steve Jobs je samega sebe večkrat okarakteriziral za šiitskega muslimana. Njegov biološki oče je iz Sirije.
10. Jobs je dvakrat umrl. Avgusta 2008 so mediji že poročali o njegovi smrti, kar se je izkazalo za novinarsko raco. Čeprav so informacijo takoj izbrisali, je Jobs neizmerno sovražil medije. Tudi tiste, ki so lepo pisali o njem.



17. 6. 2022
Rose: natega ali prihodnost?
26. 5. 2022
Ljudje moramo prehiteti stroje preden stroji prehitijo nas
23. 5. 2022
Zakaj naslednji mesec ne bom šel na Bora Bora
19. 5. 2022
RESNIČNA ZGODBA: Kako z všečki do milijonarja
11. 5. 2022
Zakaj bi predsednike morali izbirati s šahom
9. 5. 2022
Je že čas za ministrstvo za zdrave in za ministrstvo za medicino?
5. 5. 2022
Kaj je moj ... Kaj zdaj?
26. 4. 2022
Če bi me poklical Robert Golob ...
23. 4. 2022
Noro nori svet
16. 4. 2022
A-Ni-Ar-a
6. 4. 2022
Zakaj je Netflix v Švici 4x dražji, kot v Braziliji?
6. 4. 2022
Zakaj sem po tednu dni opustil rudarjenje
6. 4. 2022
5 pravil, kako biti boljši v poslovnem svetu
3. 4. 2022
Kdo je Supercar Blondie?
23. 3. 2022
Starodavna modrost samurajev, ki velja še danes
16. 3. 2022
EU sankcije sebi
8. 3. 2022
Pametne interaktivne majice
5. 3. 2022
Zgodba o srečni srajci
31. 1. 2022
Kako to delajo bogati in uspešni in kaj se lahko naučimo od njih?
18. 1. 2022
Evropa okužila svet s koronavirusom
15. 12. 2021
Kaj je bilo prej: kura ali jajce?
3. 11. 2021
Vse najboljše CR.si
25. 10. 2021
Googlova domišljavost
25. 10. 2021
Čas je za kripto-drevesa!
5. 10. 2021
živel Dan brez Facebooka!
8. 9. 2021
Prihaja čas "strokovnjakov"
15. 8. 2021
Komu mar za zafrknjeno evolucijo
28. 7. 2021
Roboti, nestrpno vas čakamo!
8. 6. 2021
Ali startupi sploh delujejo?
8. 6. 2021
Smo zadnja generacija delavcev?
13. 5. 2021
Pandemični megahit s prevaranti in morilci
14. 4. 2021
Hvalnica covid-19?
17. 3. 2021
O kravah in internetu
25. 2. 2021
Skrivnosti interneta, ki jih mladi ne razumejo
2. 2. 2021
V imenu evrov, kartic in svetega cepiva
15. 1. 2021
Veselo leto 2021
25. 11. 2020
Zgodovinska e-seja, ki to nikdar ni bila
8. 9. 2020
25 kratkih o sebi
29. 7. 2020
Prenatrpani (otroški) možgani
11. 6. 2020
Računalnik za vsakega šolarja
21. 5. 2020
Evropa dela nekaj narobe
6. 5. 2020
Biti pionir ni ne lahko in ne lepo
27. 2. 2020
Virus, ki nas bo rešil pred gospodarsko krizo
5. 2. 2020
Fake news: Kaj pa, če je vse res?
24. 12. 2019
Ko se umetna inteligenca odloči: "Dost vas mam!"
6. 11. 2019
Za vsak uspeh najdemo afero
3. 10. 2019
Fake news in fake vse
3. 7. 2019
V Sloveniji je živeti lepo, delati pa ne
16. 5. 2019
Smo na pragu novega Talking Toma?
17. 4. 2019
Quo vadis homo futuris?*
7. 3. 2019
Kdaj e-projekti zastarajo?
7. 2. 2019
Kdo so youtuberji?
30. 12. 2018
Kdor ima pasivni prihodek, ne rabi plače
15. 11. 2018
Splača se biti prijazen
23. 8. 2018
Ključ je elektrika
17. 10. 2017
Problem števcev
3. 12. 2015
Diktator, ki je želel postati genij
16. 2. 2014
Rešimo svet, znebimo se ljudi!
31. 12. 2013
Rešilna bilka
28. 9. 2013
Zakaj so računalniki pri nas vsak dan dražji?
22. 5. 2013
Online tudi na dopustu
15. 5. 2013
Podoba po meri interneta
28. 3. 2012
življenje v statističnem loncu
28. 3. 2012
Rešimo angleščino
21. 9. 2011
Kakšen TV imamo
31. 8. 2011
Lik in delo Steva Jobsa
11. 8. 2011
Kdaj bo končno konec denarja?
2. 8. 2011
Kdaj poceni hiše?
27. 7. 2011
Včasih smo mislili narobe
20. 7. 2011
Razširjena resničnost
20. 7. 2011
Podjetniška olimpijada znanja 2011
13. 7. 2011
Ljudje na meji?
6. 7. 2011
Denar kot riž
29. 6. 2011
Koza pajek za telefone
22. 6. 2011
Vsestranski mobilni telefoni
15. 6. 2011
Sevanje telefonov
19. 3. 2011
Optimizem ob japonski katastrofi
14. 3. 2011
Ko veliki odidejo
2. 3. 2011
Prispevki iz središča nasilja
26. 2. 2011
Ah, ja, hibridi ...
16. 2. 2011
Obsevani s pozornostjo
11. 2. 2011
Stari smo otopeli, mladi pa (še) ne
9. 2. 2011
Koliko zaupamo računalnikom?
2. 2. 2011
Popularna znanost
26. 1. 2011
Lučke povsod okrog nas
19. 1. 2011
Ljudje včeraj, danes in jutri
12. 1. 2011
Tehnologija za udobno življenje
24. 12. 2010
Kaj bo, ko bodo letala super hitra?
22. 12. 2010
Kako praznujejo kiberfani?
8. 12. 2010
Kdo se boji nizkih cen?
1. 12. 2010
Javno mnenje
17. 11. 2010
Kako nor je ta svet
29. 4. 2009
Vzpon političnega marketinga
18. 10. 2007
Problem števcev