Kolumna 7dni
Online tudi na dopustu
22. 5. 2013
Kaj tako pomembnega počno ljudje, ki ves čas zijajo v telefon.
Ali ste vedeli, da ima samo 7 odstotkov ljudi svoj računalnik?
Res je, da jih ima večina več kot samo enega (enega v službi, enega doma, tretji je tablični računalnik ...). Kljub dejstvu, da nekateri vseeno lahko prav dobro shajajo brez tehnoloških pripomočkov, pa se mnogi tako oklepamo tehnologije, da si ne znamo predstavljati življenja brez računalnika.
Pravzaprav živimo v družbi, v kateri niti položnic skoraj ne moreš plačati, če nimaš interneta, otroci pa brez računalnikov ne morejo slediti pouku. Seveda ob tem nastane paradoks, ko se malčki v drugem razredu učijo malih in velikih pisanih črk, ki jih v svojem življenju verjetno nikdar ne bodo videli, a vseeno se odrasli delamo, da brez računalnikov ni več mogoče živeti.
Da je ironija še večja, vso to elektronsko kramo tovorimo tudi na dopust, da občasno preverimo elektronsko pošto, nove prijatelje na Facebooku, čivknemo kakšno pametno za Twitter in "endorsamo" poslovne prijatelje na Linkedin. V gostilni, na plaži, v trgovini in čakalnici na zobozdravnika kar naprej nekaj brskamo po telefonu in se delamo, da smo povezani z vsem svetom.
Očitno imamo ljudje voajerstvo v genih. Nekateri temu pravijo radovednost, še lepša beseda je zvedavost, v resnici pa gre za zlobo, da ne bi sosedu šlo bolje kot nam (Američani so slovensko nevoščljivost predelali in zanje velja: če ima sosedova krava tele, mora imeti moja dve teleti). Naj se vam sodobne tehnologije zdijo še tako grozne, smo za poplavo elektronike krivi ljudje sami. Če mislite, da je grdo gledati sosedu na krožnik, se sprenevedate. Če bi lahko to naredili tako, da vas nihče ne bi videl, bi špegali še kam drugam, kar vam je zdaj še bolj nerodno priznati. Zato ni pretirana ocena, da je Zemlja največje leglo voajerjev v vesolju. že skoraj milijarda ljudi to počne preko družabnih omrežij.
Vsak dan. Nekateri celo večkrat na dan!
Zato me ne preseneča, da ljudje nosimo računalnike tudi na dopust. Redka peščica zaradi dela, večina pa zaradi svoje radovednosti in samovšečnosti.