V ZDA in Angliji so se že pojavile zahteve, kjer predvsem stroka zahteva poenostavitev otroštva. Ali veste, za kaj gre?

Svetovna zdravstvena organizacija je še pred začetkom epidemije naredila veliko štetje. Prešteli so namreč otroške igrače in ugotovili, da ima povprečen 5-letnik v EU 150 igrač, vsako leto pa dobi še 70 novih. K temu moramo dodati podatek, da so otroci preobremenjeni s številnimi aktivnostmi, poleg tega pa imajo v povprečju manj kot 12 ur prostega časa na teden. Danes ni lahko biti otrok, natrpanost otroškega urnika pa je že zelo blizu skrajnih meja ... In taka mladina bo skrbela za naše penzije! Bo res?

Ne bo.

V zadnjih 10 letih je število hiperaktivnih otrok naraslo za 68 odstotkov, 36 odstotkov otrok s to diagnozo pa nikdar ne dočaka 50 let. No, nekateri imajo srečo in abrahama praznujejo na vozičku, nepokretni, vsekakor pa delovno nesposobni.

Razlog za to se skriva tudi v hrani (preveč sladkorja, preveč enostavnih ogljikovih hidratov, soli, škodljivega mesa ...), vedno več strokovnjakov pa vidi problem tudi v prevelikem številu dražljajev. Depresivni 5-letniki niso več nobena redkost. Tudi pri nas. Prvi znaki negotovosti so pobegi mladih k ponudnikom vizualnih vsebin, ki obljubljajo novi, lepši svet (Youtube, Netflix ...). Potem pa se čudimo, da imamo apatično, nesamostojno mladino, ki zna ponoviti le tisto, kar vidi po internetu. Pa, da ne boste mislili, da je internet kriv za zablojeno generacijo?! Nikakor ne.

Krivi smo starši, okolica, družba, ker ne znamo prenesti svojih otroških izkušenj v novo digitalno realnost. Staršem je najlažje poriniti otrokom v roke telefon, tablico. Tako imajo mir in lažen občutek, da otroku ne škodijo. A resnica veliko bolj kruta ...

Če so mladi pri 30. nesamostojni, pomeni, da bo tudi njihova delovna doba krajša. Čakajo jih težave s hrbtenico, prekomerna teža, težave z vidom, motoriko, nezdrava prebava, pokvarjena presnova ... Vse to je posledica nerazumevanja tehnologij. Tehnologije še zdaleč niso le orodja za pomirjanje otrok.

Kako ravnati?

Omejevanje uporabe računalnikov, telefonov je nazadnjaško, za otrokovo prihodnost celo škodljivo. Preveč tehnologij povzroča zasičenost, otopelost ... Kje je torej razumna meja?

Za začetek začnimo pri sebi. Dokler sami ne bomo uporabljali tehnologij na kreativen in ustvarjalen način, bodo ob nas rasle izgubljene duše nesposobne skrbeti zase, kaj šele za naše pokojnine. Razmislite o tem, ko boste naslednjič med nedeljskim kosilom prijeli za telefon. Otroci so naše ogledalo ...