Dilema s kuro in jajcem je primer škodljivega poenostavljanja. Vse v razvoju človeštva ima vsaka stvar svoj začetek in se vedno razvije iz stvari pred tem. A šele, ko je čas za to. Ne verjamete?!

Danes se veliko otrok sprašuje, kakšen je bil svet pred Googlom? Ne predstavljajo si, da bi starši imeli doma 3 metre svetlo zelenih knjig in bi vsakič, ko bi jih kaj zanimalo, listali po njih. Danes tega nihče ne počne, še naši starši ne. No, večina njih.

A Google ni nastal po naključju, še najmanj pa čez noč. Ko se je 27. septembra 1998 rodil Google, se svet ni prav nič spremenil. Skoraj 4 leta sta ustanovitelja živela v svoji študentski sobici in sanjala in sanjala ... Danes vemo, da Google ni nastal, ker bi bil tako dober, pač pa, ker je Altavista zabredla, ker je Amazon še vedno prodajal knjige in cedeje in ker je leta 2000 počil pikakom balonček in pokopal veliko podjetij. Google je samo sledil dogajanju, predvsem pa: ni se silil v ospredje.

Mnogi se tudi sprašujejo, če nove programske jezike delajo s starimi, kdo potem je napisal prvega in s čim? Li-Chen Wang je leta 1976 v majskem glasilu Homebrew Computer Club objavil 20 bajtov (še z besedo: DVAJSET) dolg zagonski nalagalnik in s tem odprl vrata razvoju računalnikov. Tako se je rodil Basic, ki so ga vsi želeli popraviti, izboljšati, razširiti (tudi applov Woznaik in microsoftov Gates), a dejstvo je, da so se iz tega rodili računalniki, internet in tudi mobilni telefoni.

Li-Vhen Wang je zagotovo najbolj spremenil današnji tehnološki svet, a mnogi tega ne vedo. Morda zato, ker je Wang Kitajec?!

Če na dilemo kure in jajca pogledamo z očmi dialektike narave, je verjetno vsakomur jasno, da so kure davno prej rojevale živo-rojene mladiče, ki pa so jih, zato ker je bilo takrat okolje preveč agresivno, skrivale v lupine. Čez čas so lupine postale vse bolj trde in varne. Torej: kokoši so bile pred jajci!

Hvala bogu, danes vemo, da se zvezde prihodnosti rojevajo vsak dan, le da jih (še) ne vidimo in tudi sami ne vedo, da so zvezde. Poleg tega ne pozabimo, da je bil Wang star 41 let, ko je napisal prvi Basic, Ray Kroc je pri 52. zgradil koncern McDonald, Elon Musk, ki naj bi bil prvi triljonar v zgodovini človeštva, je letos praznoval abrahama ... Lestvica najbogatejših zato bolj spominja na gerontološki seznam kandidatov za čestitke, ki sami sebe domišljavo vidijo kot znanilca sprememb.

A nekaj pri tem vendarle zmoti: kdo pa pravi, da bogati lahko kupijo tudi modrost?