25. 10. 2021
Če smo zamudili, da bi Slovenijo spremenili v deželo mačjeljubcev (Maček Muri, Talking Tom, Svetlana Makarovič ...), imamo sedaj priliko, da naredimo najbolj zeleno državo na svetu. Uvedimo kripto-drevesa!Jani Pravdič, avtor podkasta
Biznisiranje, je pred časom gostil
Sebastjana Trepčo, solastnika in ustanovitelja agregatorja
Lyst, ki ga je Forbes ocenil na 700 milijonov dolarjev in dodal, da bi lahko že naslednje leto postal največ vreden slovenski startup vseh časov. Vrednejši celo od Outfita 7 zakoncev Login!
Trepča je na vprašanje, česa bi se lotil, če bi bil danes na začetku poslovne poti, kot iz topa ustrelil: emisijske kredite (carbon credits). Danes se veliko govori o energetskih nomadih, o špekulativnih cenah, zato je po Trepčevem mnenju zdaj pravi čas, da izkoristimo bogat energijski potencial.
Na nekem drugem podkastu je
Vladimir Balukčiĉ, ustanovitelj in lastnik podjetja E-šola, govoril o deljenem lastništvu NFT (večinoma gre za lastništvo umetniških del). Govoril je o poskusih, kako so ljudje na ta način kupovali drevesa, da bi na koncu rešili gozd, a se transformacija kripto sveta v realni svet (in obratno) ni še nikjer in nikdar obnesla.
Zato si predstavljajte, da bi lahko za 50 evrov kupili hrast?! Ali brezo?! Ali kostanj, smreko, topol ... 5 dreves proizvede toliko kisika, da lahko en človek normalno diha (seveda, če ta drevesa živijo vsaj tako dolgo, kot človek). Zto: kdor bo v prihodnosti lastnik dreves, bo lahko dihal še naprej. Kdor bo lastnik več dreves, bo lahko drevesa (pre)prodajal, oddajal ... Kot to počnemo z nepremičninami.
Mimogrede: ali ste vedeli, da je še v 19. stoletju kilogram kruha stal več, kot kvadratni meter stanovanja?Kdor bo jutri lastnik gozdov, bo lahko dihanje omogočal tudi drugim, morda celim mestom, pokrajinam, državam ...
Spomnim se resnične zgodbe, ko je nek kmet zapustil najmlajšemu sinu neugleden in (takrat) neuporaben kos zemlje. Ker mladenič ni videl nobene druge možnosti, je na zemlji posadil nekaj drevesa divjega kostanja. In na parcelo pozabil. 30 let kasneje mu ti kostanji, ko jih proda za predelavo, prinesejo toliko, da lahko od tega celo leto uživa v vili v Braziliji, na toplem, ob peščeni plaži ... In še mu ostane za kak priboljšek (recimo: zasebno letalo s katerim pride vsako leto v Slovenijo pobrat pridelek).
Če vemo, da imamo v Sloveniji dovolj kripto znanja (kajne
Damian Merlak, Bitstamp), med nami pa so tudi ljudje, ki znajo pritegniti kapital (kajne
Dejan Roljiĉ, Eligma) in tudi ljudje z ugledom in dosegom (kajne
DJ Umek, Viberate), je logična ideja ustanovitev kripto drevesnice. Vrednost tree-coinov bi bila vezana na emisijske kupone, z bencinskim tolarjem bi pogozdovali, sadili nove (beri: večali vrednost kripto-dreves), vsakemu dojenčku bi država ob rojstvu poklonila 5 dreves (v Sloveniji imamo 1,42 milijarde dreves, kar je dovolj za celo Evropo) ...
Ekologija bi s tem postala dobičkonosna, skrb za planet bi dobesedno postal del našega DNK, na račun bogatih pa bi lahko še kaj zaslužili ...
Mar ne bi bilo lepo, če bi bila Slovenija prepoznana po realni zeleni kripto valuti?! Mladi pa bi lahko rekli, da so vsaj nekaj dobili od države ...
- Povprečen Slovenec na leto porabi 5 dreves papirja, povprečen Američan pa 12 dreves.
- Največ dreves na prebivalca ima Kanada (8.653), Bolivija (5.465), Rusija (4.461), Avstralija (3.266), Brazilija (1.494), Kongo (1.461), ZDA (716) in Slovenija (689)
- Največ dreves na kvadratni kilometer imajo Ferski otoki (73.601), Finska (72.644) in Slovenija (71.131).
- Trenutno je na svetu 3.040.000.000.000 dreves, zaradi onesnaženja in krčenja, pa se to število vsako leto zmanjša za 10.000.000.000. Če z ničemer drugim ne bi onesnaževali planeta, bi imeli kisika samo še za 300 let.
- Ali ste vedeli, da Bitcoin za vsako transakcijo potrebuje 707 kilovatnih ur elektrike?
- Po podatkih Googla je celoten internet leta 2019 porabil 12,7 teravatov elektrike, kar je 4-krat več kot leta 2011.