Sem predstavnik TV generacije. Priznam! Ne znam si namreč predstavljati, da na svetu nekoč ni bilo televizije. No, tudi sveta brez elektrike in brez avtomobilov, vlakov, letal si ne znam predstavljati. Vse to so namreč tehnološke pogruntavščine, ki so spremenile naša življenja.

Do sem me nič ne skrbi, ker je bilo med generacijo TV in generacijo elektrike dovolj časa, da smo se ljudje prilagodili. Bolj zaskrbljujoče je, kaj se je dogajalo po tem. Najprej je namreč sledila generacija interneta (še ne tako dolgo nazaj internet ni bil samoumevna stvar, pravzaprav se zelo jasno spomnim, kako je bilo, ko so tudi računalniki bili le škatle iz znanstveno-fantastičnih filmov), tej pa generacija Facebooka. No, in prav pri slednji se mi zdi, da je družba postala najbolj razslojena.

Ozrite se naokrog in poglejte, kaj počno mladi (mladi pa se ozrite naokrog in poglejte, kaj počno stari). Mladi ves čas nekaj pišejo po telefonu, postajo na Facebook, četajo, aplovdajo slike, tegajo zemljevide, iščejo zaklade, rešujejo svet ... Pripadniki starejših generacij zgolj nemo opazujemo in se zmrdujemo. Ne razumemo, kakšen svet je to, da moraš imeti ves čas telefon v roki in buljiti v ekran?!

Šolski primer razkoraka med generacijami se je zgodil januarja 2009, ko je ameriško letalo zašlo v jato ptic in moralo zasilno pristati na reki Hudson pri New Yorku. Takrat je Janis Krums potegnil iz žepa mobilni telefon, naredil nekaj posnetkov in jih poslal na Twitter. Svet je za nesrečo izvedel prav iz njegovega prispevka. Preden so televizijske ekipe prišle na kraj dogodka, je bilo že vsega konec. Luzerji!

Vendar pa to ni bistvo te zgodbe. Ključno je, da je bil Krums na trajektu in se je edini spomnil, da fotografijo deli s svetom. Predstavnikom TV generacije, ki ih na trajektu ni bilo malo, še na pamet ni prišlo, da bi z eno majhno fotografijo "posegli" v dogajanje. Tako in tako bodo pri večernih poročilih videli, kaj se je zgodilo, so si mislili. A Krums je reagiral spontano in si verjetni ni predstavljal, da bo s tem postavil temelje nove družbe, ki piše, slika, komentira, odgovarja ... Namreč, vedno se najde kdo, ki mu taki zapisi veliko pomenijo, četudi gre za še tako banalen zapis.

Stari raje o vsem gledamo po TV in se nam še sanja ne, da je okoli nas še en svet, svet razširjene resničnosti.