Kakšen bi bil svet, če bi imeli vsega na pretek? Eksperiment z mišmi je razkril grozljive obete. Po mnenju znanstvenikov bomo točko preloma dosegli, ko nas bo 9 milijard. To pa bi se naj predvidoma zgodilo leta 2050. Torej čez 27 let.

V oči mi je padel eksperiment, ki ga je v 70. letih prejšnjega stoletja opravil John B. Calhoun. Rezultati so bili tako neverjetni, da je eksperiment ponovil 25-krat. Rezultati so bili vselej grozljivi. Za kaj je šlo?

Eksperimente je Calhoun izvedel z mišmi. Naredil je mišji rezervoat, kjer so stanovalci imeli vsega v izobilju. Imeli so dovolj hrane, dovolj vode, ni bilo naravnih plenilcev, imeli so varna zatočišča za mirno spanje, le s prostorom so bili nekoliko omejeni. Nekaj časa je trajalo, da so miši doumele, da imajo vsega v izobilju, zgodba pa se je zapletla, ko so odrasli mladiči, ki niso poznali resničnega zunanjega sveta. Takrat se je začela apokalipsa.

Miši so namreč postajale vse bolj agresivne, njihovo število je začelo naglo naraščati. Iz začetnih 100 jih je nastalo 1700 in verjetno bi jih še več, ko je izolirana skupnost dosegla točko brez povratka.

Namreč, od izobilja pijane množice miši, jih je večina postala neznansko agresivnih, manjši del pa se je skrival po kotih. To so bile miši, ki niso razvile agresije in niso bile sposobne braniti svojega doma. Najbolj grozno je bilo, da so samo pasivno opazovale dogajanje okoli sebe, niso se vključevale v nobene aktivnosti, tudi željo po razmnoževanju so izgubile.

Sčasoma se je skupina agresivnih miši pobila med sabo, pasivne pa so od starosti pomrle.

Cela kolonija miš je po določenem času propadla.

Calhoun je sprva mislil, da je bilo to naključje, a rezultat je bil v vseh 25 ponovitvah enak. Začetna kolonija je zmeraj propadla.

Če se sprašujete, zakaj je Calhoun to počel, nas odgovor najbolj preseneti. Prvi del eksperimenta je namreč bil pokazati, kaj se zgodi, ko gostota ljudi močno naraste. Take primere srečamo povsod, kjer imajo tako imenovana spalna naselja. Drugi del eksperimenta je bil preveriti vpliv gostote prebivalstva na razvoj družbe, kulture, evolucije. Če lahko sklepamo po miših, je pot človeštva na poti v pogubo.

Calhoun pravi, da je 9 milijard meja, ki je človeštvo ne sme preseči. S pametno politiko omejevanja rojstev, nadzorom življenjske dobe in pametno izbiro vzornikov lahko človeštvo premaga skušnjavo v kateri se je znašlo in poskrbi, da bo število ljudi na Zemlji padlo pod 6,3 milijarde, kar je po Calhounovem mnenju najvišja zdrava meja, ki jo še lahko vzdrži naš planet. Če bomo to zmogli, lahko ljudje nadaljujemo z zdravo evolucijo in preživimo tudi naslednjih milijon let.

Če števila ljudi ne bomo omejili, nas čaka usoda Calhounovih miši.