25. 11. 2020
2. novembra 2020 se je zgodila 47. izredna seja Državnega zbora. To je bila prva seja, ki je potekala na daljavo, poslancem pa se še sanja ne, kakšno pandorino skrinjico so odprli.že res, da so naše poslance v zgodovinsko sejo prisilile razmere. Sami zagotovo ne bi predlagali seje na daljavo. Tako neumni pač niso. Nasprostno! Naši poslanci zelo dobro vedo, kako nevarne so e-stvari.
Poslancem je kristalno jasno, da bi že zdaj lahko vse seje potekale na daljavo. Tehnologija to omogoča brez težav, internetne linije pa so tudi že dovolj pretočne, da ovir praktično ni. A če bi bile vse poslanske seje e-seje, potem ne bi potrebovali parlamenta, ne varnostnikov, ne čistilk, ne menze s hrano, odveč bi bili celo policisti pred vhodom ... Seje, naj bodo še tako neplodne, dajejo kruh stotinam ljudi, plačujemo pa jih davkoplačevalci.
Ker pa tudi davkoplačevalci nismo brez možganskih celic, nam je kristalno jasno, da bi seje na daljavo bile enormno poceni. Prihranili bi prevoz v službo, odpadel bi strošek malice, celo dopusta, bolniške ... To pa še ni vse! Seje na daljavo bi lahko pomenile tudi začetek neposredne demokracije.
Zamislite si, da bi poslancem, ki pametno govorijo, delili všečke?! Tako kot v Facebooku. Tisti, ki bi dobil najmanj všečkov, bi naslednji mesec izpadel iz Državnega zbora, nadomestil pa bi ga nov kandidat. A bi tudi njega bi čakala trnova pot, če ne bi govoril všečno in v interesu volivcev.
Če bi imeli tak parlament, ne bi potrebovali volitev, tudi odpravnin ne. Vsi bi glasovali všečno ljudem in ne strankarskim veljakom. Vsi bi odpirali teme, ki resnično tarejo ljudi. V takem parlementu ne bi bilo korupcije, ne bi bilo stranskarskega preračunavanja, ne bi bilo nepotizma, še koalicije in opozicije ne bi potrebovali, ker bi vsi govoril le stvari pomembne za ljudi.
žal je vse to le pravljica!
Veste zakaj?
Vsi namreč vedo, da popolna demokracija, četudi bi bila tehnološko verjetna, ni mogoča. Ljudje namreč ne premoremo dovolj pameti za vodenje države. Poslanci se v resnici žrtvujejo za nas, da javnost ne vidi, kako neumni smo. Da bi resnico zakrili prevzamejo nase posmeh javnosti in se dalajo, da obvladajo vse o rasti krompirja, jedrskih centralah, pa vse do kovid ukrepov. Zato smo lahko le hvaležni , da so med nami posamezniki, ki se izpostavljajo in nas varujejo pred posmehom družbe.
Zato, hvala poslancem vseh barv, da lahko še naprej mirno živimo v demokratičnem nevirtualnem svetu.
- Prve e-volitve na svetu so izpeljali spomladi 2005 v Estoniji. To je samo eno leto po vstopou v EU.
- Na Nizozemskem so oktobra 2006 prepovedali uporabo elektronskih volilnih naprav zaradi možnosti ponarejanja.
- E-volitve (testne in uspešne) so med drugim izpeljali v Estoniji (2005), na Finskem (2009), v Avstraliji (2011), na Norveškem (2011), v Kanadi (2011), Švici (2014) ... Večinoma so na teh volitvah zmagali skeptiki.
- Prvi patent za glasovalno napravo je bil vložen leta 1840, prve stroškovno učinkovite naprave pa so bile uporabljene leta 1950 (luknjane kartice) in 1965 (optični skener) v ZDA.
- Na volilne naprave je mogoče namestiti volilni virus, ki neopazno ponareja elektronske glasovnice. To so dokazali v ZDA že leta 2008.
- Oktobra 1995 so v Avstraliji prvič uporabili spletno glasovanje v zvezi s francoskimi nuklearnim testiranji v pacifički regiji. Rezultat: zapleteno.
- Estonci so prve testne e-volitve izvedli 2005. Leta 2007 so izpeljali prve prave parlamentarne e-volitve. Leta 2009 so e-volili na občinskih in EU volitvah. Leta 2011 je že vsak osmi e-volil parlementarce. Leta 2015 je bil delež e-volivcev dobrih 30 % ... Danes je to pri njih že standardni del optimiranja stroškov.