Kolumna 7dni
Popularna znanost
2. 2. 2011
Včasih razmišljam o vrednosti vestičk, ki jih objavljamo na teh straneh. morda se komu zdijo preveč populistične, a popularna znanost je še kako pomembna za razvoj "prave" znanosti.
Pobrskal sem malo po internetu in seveda naletel na Julesa Vernea, ki velja za očeta znanstvene-fantastike. Pisal je v drugi polovici 19. stoletja. Se vam ne zdi čudno, da se je znanstvena-fantastika kot literarna zvrst razvila tako pozno?! Odgovor je preprost. Znanost in tudi jezik znanstvenikov je bil sprva preprost, ko pa je postajal vse bolj zapleten in običajnim ljudem nerazumljiv, se je pokazala potreba po preprostem tolmačenju učenih besed. Samo tako lahko običajni ljudje razumejo znanost.
Ne smemo pozabiti, da znanost financirajo prav običajni ljudje, ki o znanosti nimajo pojma. No, in zato imajo kratke, lahkotne in pogosto poenostavljene vestičke na teh straneh pomembno poslanstvo pri razlaganju velikih tem, ki se pravkar dogajajo po laboratorijih. Na koncu, ko neka akademska inovacija postane vsesplošno uporabna, se nihče ne vpraša, kako stvar deluje, koliko truda in odrekanja je bilo potrebno vložiti v razvoj. Dokler deluje, se nam vse zdi samoumevno.
Si ob tem lahko zamislite svet brez popularne znanosti, brez edine veze običajnega sveta z znanstvenim? Nikakor ne. Razkorak bi bil prevelik in s časom bi se samo še poglabljal, dokler na koncu običajni ljudje ne bi zaključili, da znanstvenikov sploh ne potrebujemo, ko pa tako in tako nihče ne razume, kaj delajo. Na žalost se spomnim, da je imela znanstvena-fantastika v nekdanji bratski skupni državi velik pomen, v Sloveniji pa je letna bera domačih knjig te zvrsti tako skromna, da lahko desetletno produkcijo preštejemo na roke. Iz zgoraj napisanega vam mora biti jasno, zakaj znanje v Sloveniji ni vrednota.
Nekje sem zasledil besede najbolj znanega fizika vseh časov. Albert Einstein je dejal: "Zelo me zanima, kako je Bog ustvaril svet, kaj si je pri tem mislil in zakaj ga je naredil prav takšnega. Vse drugo je nepomembno."