Na luštno dilemo sem naletel, ki se mi zdi celo mogoča, pa ne gre za nikakršno teorijo zarote. Dejstvo pa je, da se pametni in inteligentni ljudje vedno raje umaknejo korak nazaj, ker jim znanje večinoma samo škodi. In to ne velja le za čas inkvizicije, pač pa to velja za nazaj in tudi danes.

Pred dnevi sem naletel na zapis o kamniti strukturi v obliki narobe obrnjene piramide, ki je bila zgrajena pred več kot 1000 leti v kraju Rajastan v Indiji in meri 13 nadstropij v globino in ima 3.500 stopnic. Po današnjem vedenju človeštvo takrat ni imelo dovolj znanja matematike, fizike, gradbeništva in inženirstva, da bi lahko izdelalo takšno geometrijsko strukturo. Ta "spomenik" še danes velja za eno največjih stopnišč na svetu (upoštevaje v višino in globino!). Še z današnjim znanjem bi težko zgradili takšno strukturo (če sploh). V našem pojmovanju zgodovine je očitno nekaj narobe, se vam ne zdi!?

Bazična tehnološka znanja večina povezuje s starimi Grki, potem Arabci (veliko pred pojavom muslimanske vere) in nato z Evropejci (ja v času inkvizicije so se v naših krajih rodili "takrat" največji umi človeštva - saj poznate tisti rek: vsako slabo je za nekaj dobro).

Še posebej zanimiv je Perzijec Abu Abdullah Muhammad ibn Musa al-Khwarizmi, ki je domnevno živel v letih med 780 in 850. Velja za utemeljitelja sodobne algebre, izpeljanka iz njegovega imena pa je beseda algoritem (v dobi računalništva je to ena ključnih stvari!). Največji prispevek Al-Khwarizmījeva je, da je združil indijske številke z grško matematiko. To je bil namreč čas več matematik, kar je danes povsem nerazumljivo!

Ali pa tudi ne?!

Al-Khwarizmījevo delo je skoraj pol tisočletja kasneje (!!!) povzročilo v Evropi razcvet znanosti ...

V prvi vrsti so bile za to zaslužne njegove knjige, razprave, ki so se ohranile več stoletij, celo tisočletij. Pomembno je tudi, da je znanje iz enega konca sveta postavil na skupni imenovalec z drugim, nepoznavanje enega pa ne pomeni, da to na drugem koncu sveta ni mogoče (stopnice omenjene v uvodu so najlepši primer uporabe znanja o katerem Evropa še sanjala ni!). Nauk vsega skupaj pa je, da samo združeni v znanju in izkušnjah lahko kot družba napredujemo. In bojmo se vseh, ki to preprečujejo!

Zakaj?

Pametni ljudje so se v vsaki revoluciji skrili v pozabo, delavci, katerih nezadovoljstvo je povzročilo izbruh, pa so prevzeli vodstvo nove države. Povedano drugače: revolucija je naplavila na vrh nesposobne in agresivne, pametne pa pahnila na smetišče zgodovine.

Bojmo se revolucij. Pa ne zaradi sprememb, pač pa zato, ker bomo izgubili pamet!

V nedogled to ne bo šlo ...