Od novih tehnologij sta pomembna le zgodovinski spomin in neuporabni izzumi. Nam to lahko razbistri pogled?

Če bi imeli alternativo, bi internet že zdavnaj poslali v pokoj. Intrnet je namreč skupak samih (pra)starih tehnologij in čudno je, da tega (še) ni nihče opazil. A za tem se skriva veliko pomembnih reči ...

Vsi vemo, da je Tim Berners-Lee konec leta 1991 prvič opisal delovanje tagov HTML. Če pa za izhodišče vzamemo hipertekstualne povezave, je Berners o tem pisal že leta 1980. HTML, ki je danes osnova vseh spletnih strani in strežnikov, je star 30, če ne že 40 let. Precej staro, kajne?!

Ste vedeli, da so prvo zbirko JavaScript predstavili septembra 1995, danes pa je to osnova vseh brskalnikov, Jquery in podobnih knjižnic, delovnih okolij ... To, kar nam danes prodajajo, kot nove tehnologije, ni nič druga, kot dodalana zbirka iz preteklosti. Redko srečamo nekaj, kar pred 25 leti ne bi mogli narediti. Izgovor, da se tega prej ni nihče spomnil, je žalitev tistih, ki že danes uporabljajo tehnologije jutrišnjega dne.

Morda kdo poreče, da je tudi Gutenberg že leta 1439 iznašel tiskane črke (to je njegov največji prispevek k razvoju, tisk je samo posledica), a je šele leta 1863 izšlo prvo znanstveno-fantastično delo (avtorja Julesa Vernea - mimogrede: kaj pred tem ljudje niso razmišljali o prihodnosti?!), 881 let po iznajdbi tiska pa je izšla prva knjiga o Harry Potterju? Osnove so res nastale prej, veliko prej, a se je Potterja spomnila šela Joanne Rowling.

Če velja tipografija za brezčasno kronsko iznajdbo človeštva, ali velja to tudi za splet? Hm ...

Ko so leta 1946 zgradili prvi računalnik in za osnovo vzeli Boolovo algebro (utemeljil jo je Georg Bool v člankih o formalni logiki), so za nekaj desetletij (stoletij?) ustavili razvoj človeštva.
Zakaj?

Boolova algebra jemlje za osnovo članek iz leta 1701 avtorja Gottfrieda Wilhelma von Leibniza (da, njemu v čast je nemški Bahlsen poimenoval maslene piškote, čeprav niso prav dobro vedeli, čemu takšna čast), danes pa nam je jasno, da sveta ne moramo opisati samo z 0 in 1 (to je ugotovil že indijec Nasir Ahmed, ki je leta 1972 doktoriral iz diskretne kosinusne transformacije, kar je danes osnova slik JPEG - tudi takrat v tem ni nihče videl uporabne vrednosti).

Danes vemo, da imajo biološki računalniki veliko večji potencialkot stroji narejeni iz 0 in 1. Vodilni na tem področju so v Beogradu in Stanfordu, kjer so že leta 2017 izdelali delujoč biološki tranzistor za katerega so uporabili deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in ribonukleinsko kislino (RNA).

To pa so kratice, ki jih pogosto najdemo med novicami o cepivih proti covid 19. Cepiva narejena z mRNA (messenger-RNA) vsebujejo navodila za imunski sistem, kako obvarovati telo pred virusi. Navodila so lahko tudi, da nam namesto "stalnih" zob zrastejo novi (enkrat v življenju se to že zgodi, zakaj ga ne bi še enkrat?!). Z mRNA bi lahko uničili celice raka, tumorje. Lahko bi podvojili število možganskih celic. Lahko bi uničili odvečne celice maščob ...
Če bomo izkoristili samo drobec tega potenciala, bo virus zelo koristna brca v rit.