Pred časom sem poslušal oceno knjige Jeffreyja Burtona Russella iz leta 1991, kjer ovrže idejo, da so srednjeveški kristjani verjeli, da je Zemlja ploščata ... In potem naletel še na osamljenega in redkega bojevnika Goliatha ... To je zbilo sodu dno ...

Jeffrey Burton v omenjeni knjigi na primeru Kolumba dokazuje, da v Kolumbovih časih nihče ni dvomil, da je zemlja okrogla, pač pa so dvomili v njegove izračune. Kolumb je bil namreč prepričan, da je Japonska od Portugalske oddaljena samo 5.000 kilometrov, v resnici pa je 20.000 kilometrov. Če upoštevamo, da se je slavni pomorščak na pot odpravil s tremi ladjicami dolžine od 20,5 do 23,5 metra, mornarjev pa je bilo 90, je še danes vsakomur jasno, da so imeli že ob splavitvi probleme s hrano in vodo.

Preveč ljudi na premajhnih ladjah!

Karibi so Kolumba rešili pred lakoto in žejo. Plovba je bila mazohistično, egoistično in samovšečno dokazovanje tega, kar so Vikingi na zahodni polobli, in Filipinci na vzhodni poznali že več stoletij. Povedano drugače: Amerika je bila odkril po napaki v izračunih in zaradi lastne trme ne priznati zmote. Nič znanstvenega, torej!

Bistveno pri tem pa je, da se mornarji niso bali, da bi dosegli rop Zemlje, pač pa so bili na robu lakote!

Avtor v knjigi navaja še več dokazov, da so sicer stari Grki kratek čas verjeli v ploščato Zemlji, a je bila že tri stoletja pred našim štetjem v znanstvenih krogih sprejet konsenz, da je Zemlja okrogla (tako kot vse v vesolju).

Ideja o ravni Zemlji se je ponovno pojavila med leti 1870 in 1920, ko je v resnici šlo za umetno ustvarjen boj med cerkvijo in znanostjo. Čeprav spopada med njima nikdar ni bilo, so novodobni tolmači zgodovine nekatera dejstva razlagali sebi v prid. Najbolj glasni so bili kreacionisti, ki (še danes) dvomijo v Darwinov model evolucije.

In imajo prav!

Danes vemo, da je Darwin sklepal zgolj po vizualnih opažanjih, njegova razlaga pa ne pozna odgovora za prvo stopničko: kako je sploh nastala prva organska celica?

To me spominja na romane Dana Browna, ki v Da Vincijevi šifri povzema dokazljiva dejstva, bralca pa je zavedel v prvem dejanju z napačimi izhodišči. Ali je potem zgodba, ki temelji na trdnih dejstvih in napačnih temeljih, resnična?

Seveda ni!

žal to velja tudi za Darwinovo evolucijo.

Drug problem Darwina je sodobna medicina, ki ljudem presajajo notranje organe iz prašičev in ne opic (medicina pravi, da so prašičji organi ljudem primernejši). Če bi bil Darwin kirurg, ali bi danes zapisal, da je prašič najbližji človekov sorodnik?!

Se vam že svita sredi kakšnega problema smo se znašli?

Dejstvo je, da ima znanost pogosto drugačno razlago od vere, problem pa je, ker znanosti manjka začetek. In tudi konec (primer kozmičnih žarkov s katerimi se je ubadal Nikola Tesla)!

Darwin velja za znanstvenika, ne more pa razložiti začetka. Newtonove zakone se še danes učijo v šolah, čeprav je že Einstein dokazal, da imajo omejen rok uporabe. Tesla je bil prepričan, da se tudi Einstein moti, a je človeštvo to znanstveno potrdilo šele leta 2007 s poskusom na observatoriju Pierra Augerja v Argentini. Še večji problem v sodobni znanosti pa je članek objavljen v reviji Nature, ki je izšla 20. novembra 2008, v katerem namigujejo, da žarki prihajajo iz točke, ki niti približno ne velja za središče vesolja, poleg tega pa so zvezde iz tistega področja starejše od velikega poka. Kako je mogoče, da bi kaj bilo starejše od vesolja?!

Vsako novo znanstveno odkritje odpre več novih vprašanj, kot odgovorov. To je danes vsakomur jasno. Tako je z vsakim novim odkritjem problem, v katerem smo se znašli, vse večji. Vse bolj tonemo v znanstveno brezno, ves čas operiramo z napačnimi izhodišči. Tega se zavedamo, rešitve pa nimamo ...

Prav zato, ker vidim, da znanost nima "pravih" odgovorov, cerkev pa si zaradi poplave dejstev tudi razlagamo po svoje, predlagam, da resetiramo svet in začnemo znova. No, ne ravno od začetka. Začnimo s ploščato Zemljo.

Obdobje ploščate Zemlje je bil čas, ko še ni bilo družabnih omrežij, znanstveniki niso bili odpičeni rok zvezdniki, ki trosijo vsakorazne resnice in "resnice", to je bil tudi čas, ko je znanost dopuščala cerkvi razlago stvari, ki jih sama ni poznala ...

Kje pa smo zdaj?

Znanost je postala tako samozadostna, prenapihnjena, vsemogočna, nezmotljiva ... Znanost ima vedno prav, čeprav danes vemo manj, kot smo vedeli pred stoletji (vse je relativno, bi rekel Einstein). Ne verjamete?

Poglejte si francoski film iz leta 2022 Goliath (po slovensko Moč resnice), ki govori o rakotvornem pesticidu tetrazinu. Ne, to ni še en banalen primer holivudskega aktivizma a la Erin Brockovich, pač pa gre za uporabo pesticidov na evropskih kmetijah o čemer so glasovali tudi slovenski evroposlanci. Torej so glasovali o življenju in zdravju vseh nas. Če gre verjeti filmu, je zasluga lobistov, da tetrazin v Evropi ni prepovedan. Še več! Skrit je v tisočih "neodvisnih" pripravkov, zagotavlja nekajkrat višje kmetijske donose, odpira več delovnih mest, več zaslužka, več hrane za že tako prenaseljeno Zemljo ...

Denar proti zdravju. Korporacije proti posamezniku. Znanost prot znanosti.

Ne verjamem v takšno znanost.

Zato želim verjeti v ploščato Zemljo!