Jezusova zgodba je zgodba o materialnem pred duhovnim. Zgodba Charlesa Darwina je zmaga vidnega pred ne-vidnim. Umetna inteligenca je, v prenesenem pomenu, zmaga dreves nad gozdom ... Vsaka od teh zgodb je zmaga lažjega koncepta pred pravilnim.
V RAZMISLEK
Zakaj umetna inteligenca nikoli ne sme nadomestiti prave?
9. 7. 2024
Razvoj človeštva, kot ga poznamo danes, temelji na treh napakah:
1. Jezus
Zgodba Jezusa je zgodba o zmagi materialnega sveta nad duhovnim (nematerialnim). Pa je res šlo za zmago?!
Največja ironija je, da je Vatikan nastal v središču države, ki ga je želela uničiti. Vatikan je postal neodvisna država šele leta 1929, pred tem pa je bil Papeška država, ki so jo po donaciji Pipina Malega ustanovili leta 754, ali 721 let po smrti Jezusa. Zakaj so čakali 700 let in kaj se je dogajalo potem, govori knjiga Ime rože italijanskega pisatelja Umberta Eca, ki je izšla leta 1980.
2. Evolucija
24. novembra 1859 je Chareles Darwin objavil (pomanjkljivo?) teorijo evolucije (ni razložil začetka!) in na drugo mesto takoj za človekom postavil opice, pravzaprav šimpanze. Danes vemo, da je DNK šimpanzov v 99 % podoben človeku, iz medicinskega stališča pa so prašičji organi bolj primerni za "nadomestne dele" človeka. Mogoče bi Darwin danes zagovarjal, da smo ljudje bolj podobni prašičem, kot opicam. Medicinsko bi imel prav.
Transplantacija prašičjih organov v človeka, znana tudi kot ksenotransplantacija, je področje, ki se je v zadnjih letih intenzivno raziskovalo in razvijalo. Ena izmed pomembnih prelomnic na tem področju se je zgodila leta 2021, ko so znanstveniki prvič uspešno transplantirali srce gensko spremenjenega prašiča v 57-letnega človeka. Človek je živel še nekaj mesecev, dovolj, da so znanstveniki dokazali, da je to možno.
3. Boolova algebra
Leta 1945 so izdelali prvi splošnonamenski elektronski računalnik ENIAC, ki je za osnovo vzel Boolov binarni sistem in cel svet opisal z ničlami in enicami.
Človeštvo je smisel razvoja videlo le v večanju števila ničel in enic, ne pa v iskanju konceptov in razumevanja narave / sveta.
Glavni pri razvoju sodobnih računalnikov je bil madžarski matematični genij in soustanovitelj podjetja Intel Andrew Grove, ki je sodeloval pri razvoju procesorja Pentium, ki je še danes osnova vseh računalnikov.
Edini zares pomemben konceptualni korak naprej je nastanek Chat GPT, ki pa se tudi ni zgodil čez noč:
Junija 2018 je nastal GPT-1 in je imel 117 milijonov parametrov.
Februarja 2019 je nastal GPT-2 in je imel 1,5 milijarde parametrov.
Junija 2020 je nastal GPT-3, ki je imel 175 milijard parametrov. Takrat je bil prvič narejen tudi vmesnik, ki je omogočal interaktivno komunikacijo človeka s strojem.
Junija 2023 je bil narejen GPT-4. Tehnični podatki niso znani (beri: so vojaška skrivnost).
Danes vemo, da je uspel samo en model umetne inteligence, drugim poskus ni uspel. Poskušali so:
Google (projekti AlphaGo, Gemini in Bert so vsi propadli)
Microsoft (poskusil je s projektom Copilot in se na koncu povezal s Chat GPT)
Facebook (nadgradnja sistema Bert, ni še dokončano)
IBM (Watson se uporablja samo v industrijskih aplikacijah in medicinski diagnostiki, za splošno uporabo ni primeren)
Alibaba (model za razumevanje naravnega jezika - cenzuriranje spleta na kitajskem)
Baidu (model za razumevanje naravnega jezika - cenzuriranje spleta na kitajskem)
Modelov je bilo še več, a nihče ni niti približno tako uspešen, kot Chat GPT. To je prvič, da programerji drugih hiš ne morejo doseči nivoja programerjev Chat GPT, ti pa se zavedajo, da je njihova prednost kratkotrajna, zato morajo kovati železo dokler je vroče ...
Nekdo je po naključju z umetno inteligenco naredil rože z mačjim obrazom. Ko so rože postale viralne, jih je začel prodajati (v resnici je prodajal semena običajnih marjetic). Šlo je za največji nateg leta 2024. Vir: Afera z rožami
Nekateri umetno inteligenco izkoristijo sebi v prid in iz zmede kujejo dobičke, čeprav točno ne vedo kako in zakaj. Zmeda je zato, ker nihče ne ve, kako edini delujoči sistem deluje. Mnogi sumijo, da niti avtorjem ni jasno ...
Se pa zato sprašujejo, kdo bo zasedel prestol tehnološkega kralja chat GPT ali Google. Plen je namreč težak 8,5 milijarde dolarjev na dan.
Ocenjuje se, da bi do leta 2030 globalni BDP zaradi uporabe AI narasel za 14 % (ne povsod enako), po svetu pa bo 500 milijonov ljudi ostalo brez dela (vir).
Googlov strateg profesor Geoffrey Hinton napoveduje, da bomo takrat imeli Chat GPT 7, rešitev pa vidi v UTD (univerzalni temeljni dohodek).
Predlagana višina UTD v Sloveniji je med 700 in 800 eur, v Avstriji 1000 eur, na Hrvaškem med 400 in 500 eur, v Italiji pa med 800 in 1000 eur. Glede na to, da je britanski BBS izbral Turčijo za najboljšo državo za življenje, kjer potrebujete na mesec 300 evrov za pokritje stroškov bivanja in hrane, se nam obetajo množične selitve?
Kakorkoli ... Umetna inteligenca je tu, spremembe se že dogajajo, pomembno je le, da čim prej skočimo na ta vlak in smo vseskozi previdni, kdaj bomo iz njega izstopili. Ker bomo morali!
Če smo se doslej vprašali, kje ste bili, ko se je rodil internet, je naslednje vprašanje, kje ste bili, ko se je rodila umetna inteligenca? Ali: kje ste bili, ko je internet umrl?
Če ste doslej nabirali znanje o neki niši na svojem blogu in ste živeli od obiska, ki so vam ga posredovali iskalniki (Google, Bing, Najdi.si), tega v dobi umetne inteligence več ne bo. Umetna inteligenca bo pobrala vsa znanja blogov in ga predstavila, kot svoje (primer: Vemkajjem.si, +1700 člankov o zdravi prehrani).
To bo povzročilo, da se bodo kreatorji vsebin umaknili iz spletnih iskalnikov, posledično bo tudi umetna inteligenca imela manj znanja in bo zato slabša.
Povedano drugače: Umetna inteligenca je zrasla iz požrešnosti človeštva in to jo bo tudi uničilo.