Einsteinu bi morali odvzeti Nobelovo nagrado in zasluge za razvoj človeštva in ga pošteno našeškati po nagi riti za škodo, ki jo je naredil. Veste zakaj? Preberite do konca!

V zgodovini človeštva smo imeli veliko zaviralcev razvoja, vendar skoraj po pravilu to niso tisti, ki bi jim to oznako pripisali na prvo žogo, kot recimo: inkvizicija. Med mega zaviralci so veliko hujši primerki. Na primer: Albert Einstein!

Danes je jasno, da je bilo tudi Albertu Einsteinu "jasno", da je njegova relativnostna teorija le odprla kletko iz katere je pobegnil veliko večji in nevarnejši stvor, ki mu danes rečemo kvantna mehanika. Leta 1935 je namreč z Borisom Podolskym in Nathanom Rosenom objavil članek "Ali je kvantna mehanika popolna" in v njem dokazal, da ni. To je bil za Alberta dokaz, da njegova teorija še vedno stoji. Danes ugotovitve iz članka poznamo pod imenom EPR paradoks, bistvo pa je, da kvantna mehanika ne more biti realna, ker nasprotuje realnosti in lokalnosti. Torej Einsteinovi relativnostni teoriji.

Če poenostavim ... EPR paradoks pomeni, da ne more nič potovati hitreje od svetlobe. Tudi informacije ne. Einstein se je iz tega kasneje večkrat norčeval.

Ukvarjati se s kvantno fiziko je čez noč postalo sramotno in celo žaljivo do znanstvenikov z realnim in materialnimi osnovami.

A so se stvari, kljub posmehom v znanstvenih vrstah, počasi spremenile.

Einsteinu lahko danes priznamo le, je, da je ovrgel Newtonovo mehaniko. Povedano drugače, Nobelova nagrada, ki jo je dobil 1921, v resnici ni bila zaslužena, ker je Albert svoje ideje samo še bolj materializiral in se vse bolj oddaljil od kvantnega bistva. Newtona je ovrgel matematično (kar je danes na nivoju srednješolske fizike), ob tem pa je tako suvereno prepričal znanstveni svet, da mu nihče ni upal oporekati. Še danes veliko znanstvenikov verjame, da hitreje od svetlobe ni mogoče potovati in (grozljivo!), da je svetloba valovanje.

Njegova sreča je bila le to, da človeštvo ni zmoglo sestaviti dovolj velikega teleskopa in dovolj velikega mikroskopa, da bi preverili njegove nebluoze.

Ker so znanstveniki verjeli Einsteinovim izpeljavam, so nehali raziskovati to, kar je nemški mislec "dokazal", da trdno stoji. Največja ironija pri vsem skupaj pa je, da si je Albert visoko nagrado prislužil za kvantno fiziko, ki je v resnici ni maral in tudi ne upošteval. Pravzaprav je celo trdil, da je kvantna fizika stranpot njegovi teoriji valovanja in posledično tudi teoriji mikro- in makro-kozmusa.

In zdaj k bistvu ...

Dolgo je veljala zabloda o mikro- in makro-kozmusu, da stvari v realnem svetu podobno funkcionirajo v mikro-svetu.

Danes vemo, da to ne drži!

Znanstvena srenja verjame, da je atom sestavljen iz jedra, elektronov in nevtronov, ki krožijo okoli njega.

Ko so s prvimi mikroskopi "slikali" jedro, so bili elektroni preveč nejasna in so za to krivili slabo kvaliteto mikroskopov. To je bil za znanstvenike dokaz o mikro- in makro-kozmosu in vsi so delali primerjavo z našim osončjem in celo vrtenjem Lune okoli Zemlje. Vsaka stvar ima svoje tirnice in začrtano rotacijsko pot.

A megleni elektroni marsikomu niso dali miru ...

Tudi Einsteinu ne, ki pa je vztrajal pri čudaški ideji, da je vse okoli nas le valovanje. Če je svetloba valovanje, so valovanje tudi elektroni, je sklepal.

Čeprav nas v šolah učijo, da je vse to res, v resnici ni. No, vsaj v mikro- in makro-kozmusu, ki ga poznamo, ne. Naj vam postrežem s primerom ...

Se vam zdi, da je Luna valovanje? Vsak večer jo vidimo in nimam občutka, da valovi.

Prav tako se okrog Zemlje ne vrti tako hitro, da bi za sabo puščala oblak dima

Zagovorniki Einsteina imajo svojo razlago. Ko fotoni mojega pogleda srečajo Lunino valovanje, se stvar materializira in zato vidimo Luno v realistični, materiali podobi (malo sem poenostavil). Povedano drugače: če nihče ne bi gledal Lune, bi bila še naprej valovanje ...

Bla, bla, bla ... Natolcevanje, vam rečem!

Vsakomur je jasno, da mikro- in makro-kozmus in oblaki elektronov v atomih nimajo nič skupnega. Vse skupaj je verjetno ena največjih znanstvenih natega v zgodovini človeštva.

Da se s tem strinjajo celo znanstveniki, dokazuje Nobelova nagrada za fiziko (spet!) iz leta 2022, ko so pionirji kvantne fizike Alain Aspect (Francija), John F. Clauser (ZDA) in Anton Zeilinger (Avstrija) (ne pozabimo: začetnik kvantne fizike je Max Planck iz leta 1900, ki pa je zaradi Alberta raje utihnil) dokazali, da so delci, kot so fotoni, lahko povezani med seboj na način, ki presega klasične meje oddaljenosti. Povedano drugače, delec je lahko povezan z drugim delcem, četudi je ta na drugem koncu sveta in celo na drugem koncu vesolja. Sprememba enega se odraža na drugem in to v realnem času. Kako, tega ne vemo? Vemo le, da vmes ni nobenega valovanja in nobene svetlobne hitrosti ... Znanost ve, da so Einsteinove teorije, enako kot Newtonove, zabloda, zaradi tega pa se je razvoj znanosti v zadnjem stoletju skoraj povsem ustavil.

Še huje: razvoj je zgrešil pravo smer! Drugačemisleči so raje utihnili.

Na nekem povsem drugem področju, v medicini, se že dolgo ve, da možgani ne delujejo samo po fizikalnih in bioloških principih elektro-kemičnih reakcij nevronov. V glavah imamo stroj, ki deluje tudi po principih kvantne mehanike ... Tiste, ki jo je Einstein zaničeval.

Da bi bolje razumeli, kaj se dogaja v naših glavah, se za trenutek ozrimo nekaj let nazaj ... Ko so prišli prvi računalniki, smo skoraj vsako leto dobili zmoglivejše in hitrejše procesorje. Razvoj je šel neverjetno hitro in zdelo se je, da je pred nami neskončno obzorje možnosti. Vendar ... Tehnologija je hitro dosegla limite za katere znanost ni imela odgovorov. Takrat so procesorjem začeli dodajati jedra, več jeder, še več jeder ... A tudi to se je ustavilo. Ne gre več naprej.

Še drug primer ...

Število optičnih tipal v telefonih. Prve fotografije so bile zelo skromne, a z vsako generacijo so postajale vse boljše in boljše. Danes imajo najboljši telefoni senzorje z 200 milijoni tipal, kar je povsem nesmiselno, ker je človeško oko že pri 10 milijonih izgubilo sposobnost razlikovati detajle. Vse ostalo je samo marketing.

Se vam svita, kaj želim povedati?

Dejstvo je, da je tehnološki razvoj dosegel fizično mejo in naprej ne bo šlo. Zgodovina nas je naučila, da se velike in revolucionarne ideje niso nikdar rodile iz obstoječih. Vedno je prišla odpiljena ideja, ki je bila sprva zasmehovana, neverjetna in čudaška, čas pa je pokazal njen potencial.

Recimo ... Razvoj avtomobilov je že davno dosegel vrh (debata gre samo še o vrsti goriv, kar je nepomembno). Na razvojnem vrhu je tudi arhitektura, ki iz železa in betona višje, trdnejše in obstojnejše ne more več graditi. Svoj vrh so dosegli tudi računalniki, posredno tudi internet (natančneje: internetne povezave) ... Razvoj medicine je vse bolj odvisen samo še od umetne inteligence in njenega mešanja sestavin ...

Ob vsem tem se lahko vprašamo: kako naprej?

Nobelova nagrada iz leta 2022 dokazuje, da smo s sodobno znanostjo dosegli vrh. Za resničen napredek potrebujemo novo fiziko, nove zakone, nova pravila ... Samo to bo rodilo nove tehnologije, nove koncepte, nove ideje ...

Bi pa za konec vseeno povedal nekaj v bran Albertu Einsteinu ... Dokazal je nekaj, kar vidimo šele danes. Če je Newtonu na glavo padlo jabolko, je Einstein svoje domislice dokazoval samo v glavi (ker drugih orodij ni bilo). In prav to prinaša kvantna mehanika, četudi je šele na začetku ... Kaj nam bo več teleskopov, več raket in več satelitov, ko pa niti na pol poti do Marsa ne moremo. Tisti, ki sanjajo o drugih planetih, zvezdah in celo drugih vesoljih, so fantasti primerni za psihiatrično kliniko.

Saj bi zapisal, da je pred nami svetla kvantna prihodnost, a se mi boste smejali ...