Evropska centralna banka (ECB) je novembra 2023 začela s pripravljalno dvoletno fazo uvedbe digitalnega evra. Ali to pomeni, da bi lahko novembra 2025 zaželi uporabljati digitalni evro? Verjetno (še) ne, je pa leto 2026 veliko bolj realno. Če ne že skoraj nujno!

Samo za primerjavo ... Čeprav se zdi, da se za digitalnim evrom skriva klasična evropska počasnost in neučinkovitost, dolarju ne kaže nič bolje. Še več! Zasebne pobude pritiskajo na Ameriško centralno banko (Federal Reserve), da uvede digitalni dolar, pa dlje od zasebnih stablecoinov še niso prišli. Niti do pripravljalne dobe ne (karkoli je že to). Lep čas so že v uporabi USDT (Tether), USDC (USD Coin) in DAI, vendar nič od tega ni uradno ... Lahko se zgodi, da bo EU tu celo prevzela primat.

Zakaj je to pomembno?

Vse se je začelo 3. januarja 2009, ko je Satoshi Nakamoto izrudaril genesis block oziroma blok številka 0. Danes ta datum velja za rojstni dan bitcoina, še bolj pomembna pa je tehnologija blockchain ali veriženje blokov, ki stoji za tem. Bitcoin je samo češnja na vrhu torte!

Bitcoin je bila prva decentralizirana valuta, nastal pa je kot kritika obstoječega rigidnega bančnega sistema, ki so ga uzurpirali borzni trgi in velike države (ne pozabite tega!). Večina držav je trenutno zazrtih v kriptovalute saj je bitcoin dobil milijavžent naslednikov, manjšina pa je v satoshijevem projektu prepoznala veriženje blokov kot glavno tehnološko izboljšavo, ki lahko spremeni svet.

Upam trditi, da bo blockchain izboljšal svet!

Ko bo euro dobil svojega digitalnega sopotnika, njegovo vrednost ne bo več obvladovala ECB in bruseljski kravatarji, pač pa bo valuta prepuščena trgu. že res, da bo d.euro uvrščen med stablecoine, kar pomeni, da bi morala biti njegova vrednost vseskozi enaka, a se bojim, da to ne bo šlo. Še zlasti, če pogledamo stopnjo inflacije po državah znotraj everskega območja, bo morala ECB zagotavljati enormna sredstva, če bo želela obdržati d.euro v stabilnem območju.

Zagotovo bo kdo pripomnil, da je svet kripto valut trenutno vreden le 0,3 % celotnega finančnega trga in, da je še vedno v fazi raziskovanje in prilagajanja, vsi pa se bodo strinjali, da se lahko razmere v prihodnosti hitro spremenijo. Večina ne verjame, da se bo to zgodilo pred letom 2035, faktor, ki pa lahko vse skupaj postavi na glavo, pa je ravno tehnologija blockchain.

Blockchain prihodnost

Blockchan, ali verženje blokov, pomeni, da mora vsako transakcijo odobriti določeno število kredibilnih partnerjev, ki jim pravimo tudi rudarji. Ob tem se sicer odpira vprašanje kredibilnosti, predvsem pa: ali lahko večanje števila rudarjev vpliva na kredibilnost transakcije? Če gre za majhno število rudarjev, potem je vse skupaj zelo majavo, ko pa je v igri več tisoč rudarjev, čeprav samo z mobilnimi telefoni, pa kvantiteta preglasi kvaliteto.

In zdaj ... Če že v igro vpletamo rudarje, zakaj ti isti rudarji ne bi smeli nadzirati porabe javnega denarja, davkoplačevalskega denarja?! Takim rudarjem bi lahko rekli tudi davkoplačevalci, v skrajni fazi pa tudi volivci. In tukaj naletimo na izziv družbe, ki lahko svet spremeni na bolje. Samo pomislite, da bi rudarji nadzirali vsak potrošen državni evro?!

Sliši se kot pravljica, kajne!

Pa je to sploh izvedljivo?

Je.

Svetovni program za hrano (WFP) uporablja blockchain za učinkovito distribucijo humanitarne pomoči brez posrednikov.

UNICEF s pomočjo blockchain tehnologije financira projekte v državah v razvoju in zagotavlja transparentno porabo sredstev.

ID2020 uporablja blockchain za zagotavljanje identifikacije brezdomcem in beguncem, kar jim omogoča dostop do osnovnih storitev.

ClimateChain omogoča neprofitnim organizacijam, da sledijo in zmanjšajo ogljični odtis projektov, ki jih financirajo.

MediLedger uporablja blockchain za sledenje dostavi in avtentičnosti cepiv v državah v razvoju.

To je samo nekaj primerov, v prihodnosti pa jih bo še več ...

Estonija, denimo, z blockchainom izdaja osebne izkaznice, ima vpeljan sistem e-volitev, upravlja zdravstvene podatke ... Dubaj uporablja blockchain za transakcije z nepremičninami ... Singapurska centralna banka uporablja blockchain za medbančne transakcije (ker so hitrejše in cenejše) ... Velika Britanija z blockchainom preverja avtentičnost umetnin in luksuznih izdelkov ... Švedska je že leta 2016 začela s projektom uporabe blockchaina pri overjanju lastništva nepremičnin ... Gruzija z blockchainom za svoje državljane zagotavlja transparentnost zemljiške knjige ...

Slovenije žal ni med državami, ki razmišljajo v tej smeri uporabe blockchaina, kaj šele, da bi lahko bili ponosni na kak projekt v teku.

Samo predstavljajte si, da bi v času poplav imeli sistem, ki bi donatorjem omogočal vpogled, kako se je porabil njihov denar.

Predstavljajte si Spiritove državne razpise, kjer bi davkoplačevalci spremljali, kam je šel njihov denar in za kaj se porablja.

Potem si predstavljajte Dars, ki bi z blockchain beležil popravila cest in izgradnjo novih odsekov.

Predstavljajte si mestne toplarne in sežigalnice, ki bi beležile porabo goriv, elektrike in izpustnih plinov. Če bi bili podatki online, bi lahko neposredno spremljali, koliko strupenih plinov ustvarimo s svojimi smetmi ali odpadnimi embalažami.

Med bolj ekstremnimi idejami je odpoklic poslancev, če se volivci ne strinjajo z njihovim izvajanjem in načinom glasovanja.

Najbolj ekstremne so ideje o vezavi plač uslužbencev "inštitucij" glede na število obiskovalcev. Ali pa vsaj del njihovih plač ... Seveda imam pri tem v mislih vse javne uslužbence ... Tudi učitelje ... Pred časom sem naletel na vestičko o mladenki iz ZDA, ki toži učitelje, ker je niso naučili brati (vir). Kdo pa pri nas preverja učitelje? ... Mislil sem tudi na policiste ... Včasih imam občutek, da, ko rabijo denar, pospešeno pišejo kazni ... In, da, v mislih imam tudi gasilce, ki med svojo sredo gojijo piromančke, da jim ne zmanjka dela ...

Več let sem delal v medijih in vem, da je bilo humanitarno zbiranje sredstev vedno predmet skušnjav. Nekajkrat sem bil zraven, ko so sredstva iz računa izginjala, pa nihče ni vedel kam. Višji po činu so razlagali, da tako pač je. Tudi elektrike na poti od odjemalcev določen del zmanjka. Da o nafti in plinu ne govorim.

Zmanjka pač ...

Blockchain lahko veliko tega reši. Mogoče ne ravno reši, lahko pa bolj transparentno uredi.

Če je doslej veljalo, da ima politika najboljša mesta okrog državnega korita z denarjem, bo čas blockchainov to spremenil. Prepričan sem, da se bodo nekateri problemi rešili čez noč. Sicer bo nastalo nekaj novih, ki jih doslej večinoma nismo opazili, a se bo tudi to hitro rešilo. Transparentnost je čudežna stvar, vam rečem.

In kakšno vezo ima to z naslovom?

Politiki, ki so do sedaj delovali po starih miselnih vzorcih, bodo imeli problem ... Politiki, ki jih bodo nadomestili, pa si bodo morali poiskati nove "motivatorje". Vir postranskih zaslužkov bo usahnil, novih pa še lep čas ne bo. Upam celo, da nikdar.

Oborožen z blockchain znanjem bi si upal stopiti na političen parket. Samo z enim ciljem: blockchain v vsako slovensko vas!

Bi me podprli?!

:-)