Nemški znanstvenik elektrotehnike in kvantne fizike dr. Konstantin Meyle je s preprostim sklepanjem dokazal, da imajo kreacionisti prav. Kreacionisi namreč verjamejo, da je človeka ustvaril Bog. Res se delijo na stare in mlade kreacioniste, a je v obeh primerih ključno vprašanje: kdo je Bog?

Dr. Meyle je znanstvenik in nima nobene veze z religijo. Gre zgolj za znanstvena dejstva. Namreč ... Dr. Meyle je namreč ugotovil, da se vsakih 600 milijonov let človeški DNK podvoji in postane kompleksnejši. Če sledimo tej ugotovitvi, preprost izračun pokaže, da je prvi človekov DNK nastal pred 9 milijardami let, problem pa je, ker je starost Zemlje ocenjena na 4,54 milijarde let. To pomeni, da človek ni mogel nastati in živeti prve 4 milijarde na Zemlji, ker je ni bilo.

Tudi potem, ko se je "rodila" Zemlja, še ni moglo biti človeka, ker še ni bilo kopnega, ker se še atmosfera ni oblikovala in so na zemljino površje padali meteoriti ... Skratka, vsaj milijardo, če ne skoraj dve, so bile razmere na Zemlji zelo nevzdržne.

Znanost ob tem še pravi, da je človek star približno 2,5 milijona let (sem štejejo vse človečnjake iz rodu Homo - homo habilis, homo erectus, neandertalci), moderni človek (homo sapiens) pa je na Zemlji samo 300.000 let.

Dodajmo še dve prelomni številki: Sumerci v Mezapotamiji so odkrili pisavo in postavili prve temelje civilizacije pred samo 5000 leti, Ljubljansko kolo (odkrito je bilo v Barju v Sloveniji), ki velja za eno najstarejših ohranjenih fizičnih koles na svetu, je staro 5.200 let.

Številke ne gredo skupaj, kajne?!

Znanost nas danes uči, da so bile podnebne spremembe pred 500.000 leti v Medledenitveni dobi tako ekstremne, da je to pahnilo v izumrtje večino človečnjakov. Neandertalci so izumrli pred približno 40.000 leti, denisovanci nekoliko kasneje, Homo floresiensis pa pred približno 50.000 leti. Zadnji znani preživeli Homo erectus je izginil že pred 100.000 leti. Homo sapiens je postal edini preživeli, predvsem zaradi svoje prilagodljivosti in inovativnosti.

Od kod homo sapiensu modrost preživetja, zvrhana mera radovednosti in inovativnosti? Ali bi bilo mogoče, da Homo sapiens ni nastal na Zemlji?

Njegov DNK temu pritrjuje.

Poleg tega moramo vedeti, da prvi homo sapiensi sploh niso bili nič posebnega, imeli so le bolj robustno lobanjo in zelo podobno strukturo kosti, kot jo poznamo danes. O izstopajočih miselnih vzorcih še ni bilo govora. Dar govora, moč domišljije, jezika in sodelovanja se je pojavilo šele pred 70.000 leti, ko naj bi prišlo do kognitivne revolucije (eksplozije).

Je mogoče, da bi takrat na Zemljo prišli "ljudje" iz drugih planetov?

Po izračunih dr. Meyla naj bi takratni ljudje imeli podobno kompleksen DNK, kot ga imamo danes. Povedano drugače, vse, kar obvladamo danes, bi lahko že takrat.

Prelomnica, ki je človeku pomagala osvojiti prestol, se je zgodila pred 70.000 leti in prav verjetno je, da je bil homo sapiens takrat edini sposoben razumeti stvari, ki so jih prinesli Nezemljani iz drugih planetov.

Raziskave DNK pa kažejo še na nekaj ... Sodobne raziskave kažejo, da imajo še danes nekateri ljudje neandertalske in denisovske gene, kar pomeni, da je do neke mere prišlo do asimilacije vrst, ne izumrtja. Izginjajo vrst naj bi se zgodilo v obdobju med 10.000 in 20.000 let, kar pomeni v času 200 generacij. To pa ni malo ... Medvrstno križanje homo sapiensu ni bila ovira, zato je povsem mogoče tudi, da bi se lahko križali z Nezemljani, pa tega ne vemo, kar nimamo s čim primerjati vzorcev.