Dve stvari sta me vznemirile v zadnjem času ... Čeprav na prvi pogled nista povezani, se v mislih ne morem znebiti občutka, da nagovarjata prav mene. In ne samo to ...

Za kaj gre?

Najprej so me zbodli pri Medium skupnosti Quill and Ink, kjer so zapisali, da so družabna omrežja knjige lastne hvale.

Presneto ... Res je!

Kako te naj (potencialne) stranke najdejo, če niti samega sebe ne moreš (po)hvaliti?! Če pa imaš razlog, da se pohvališ in imaš vsebino, potem so omrežja kot nalašč za lastno hvalo!

Nikdar nisem pomislil na to ...

In še druga stvar ...

Nekaj sem že pisal o tem, vendar je bil takrat moj fokus povsem drugačen (preberi več TUKAJ). Takrat sem bil ponosen nase, da sem "pretental" kitajskega spletnega trgovca in dobil 3D tiskalnik 20 evrov ceneje.

Ccc ...

Če danes pogledam na to, je smešno, nepomembno in nezanimivo. Trik, da sem prihranil nekaj evrov, ne bo nikomur spremenil življenja, 3D tiskalnik pa ga lahko!

Res.

Moja zgodba gre nekako takole ...

Zadnjič sem se pogovarjal s kolegom, ki me je opozoril na majhne zatiče, ki se uporabljajo pri varjenju cevi. Stanejo neverjetnih 178 evrov. Eden. Potrebujete pa dva! In še za enkratno uporabo so.

Seveda sem takoj pomislil, da je skrivnost v negorljivem materialu odpornem na visoke temperature, nekaj sem blebetal o natančnosti in razteznem koeficientu ... Ko pa mi je pred dnevi prinesel vzorec, sem obnemel.

Nič posebnega!

Nobenih super materialov ni, oblika pa je narejena tako, da paše na različne velikosti. Skrivnost je samo v tem, da potrebujete dva takšna zatiča, zato serijska proizvodnja ni smiselna, na 3D tiskalnike pa nihče niti pomislil ni, ker jih pred leti še ni bilo ... In je tako že nekaj let ...

Poleg tega je 300 evrov za 2 zatiča pri celotni ceni zanemarljiv strošek in se optimiranja tega ni lotil še nihče.

No, midva se bova, sva se dogovorila.

Naredila sva testni model in kolega ga je preizkusil ... In se že 4 dni ne javi ... Hm.

Vendar ... Kako pomemben pri celi stvari pa je sploh ta zatič?

Nič!

Le oči po hitrem in lahkem zaslužku so naju zavedle.

Pri celi stvari je namreč pomembna pot, kako z računalnikom in tiskalnikom priti do ideje in zamisli do prototipa za karkoli.

Ampak res karkoli!

Pa nikar si ne mislite, da vas čaka izi pizi prehojena pot ... Niti slučajno!

Ustvarjanje 3D oblik ni enostavno. Sam uporabljam sicer Autodeskov Fusion, kjer je logika risanja precej drugačna, kot v Ilustratorju ali Corelu. Še več! Logika je povsem drugačna, kot so nas na faksu učili pred 30 leti, ko si je AutoCad šele utiral pot. Ko pa k temu dodate še različne materiale, postane stvar še bolj komplicirana.

To mi je postalo jasno že po nekaj dneh uporabe, četudi sem šele začetnik na tem področju.

Drug pomemben zalogaj je rezanje na plasti, kjer niso vsi programi enako zmogljivi (beri uporabni - groza, kaj vse je na trgu). Pravzaprav me je vmes celo okupirala misel, da bi spisal svoj program ... Nekoč sem to počel ... No, po nekaj poskusih sem le našel slice maker, ki je zadovoljivo opravil delo ...

Sam proizvodni proces ni nič posebnega in je še najlažji del vsega. Le traja in traja ...

V nekaj tednih sem napolnil košarico idej, kaj vse bom naredil s tiskalnikom in s čim bom izboljšal svet, to pa daje vse bolj jasno sliko, ki jo prinašajo 3D tiskalniki in spremenjen zorni kot na družabna omrežja.

Pot od zamisli do prototipa sploh ni komplicirana, ni pa enostavna.

Poleg tega, zelo pomembno je, da na tej poti niste sami, ker lahko hitro obupate, ali pa se vam zamaši (beri: umaže) brizgalna glava, tiskalna miza, imate premalo idej (ne mislite si, da boste vsak teden ustvarjali čudeže, ker vam bo po dveh, treh tednih zmanjkalo idej četudi se vam zdi, da ste neusahljiv vodnjak idej) ... Smiselno se je celo vprašati, ali sploh stopiti na lastno ustvarjalno pot?! Nemara bi bilo bolje poiskati nekoga in družno premagovati začetne korake ...

Kakorkoli ...

Da vas malo izzovem ... Moj prvi izdelek je bil personalizirana objemka za štetje vrtljajev na hula hop obroču. Moj drugi poskus (ki me je navdušil) so bili personalizirani podplati za japonke (čakam na lepše vreme, da se bom lahko na vse pretega hvalil, kakšen mojster sem). Tretja mojstrovina je bila broška, nakit ... Ko bom prišel do nekaj denarja, bom broško oplemenitil še s kakšnimi dragim kamnom, da bo bolj dragocena. Unikatna! Izjemno! Zadnjič me je znanec navdušil za domače solarne celice (hja, 3D tiskalniki kurijo elektriko kot štedilnik!). Imam v načrtu, da si jih postavim na balkon. Nosilce še imam ... Potem je tu nosilec za telefon za interaktivno igračo Fufu. Seveda je poseben. Vesoljski! Hm ... Potem so tu še zgoraj omenjeni čepki, pa modelčki za kekse, modelčki za palačinke (tu še izbiram materiale) ... Končno bom lahko naredil interaktivno OCR igračo za učenje črk (dva prototipa že imam - prej sem imel samo idejo v glavi in nekaj oblikovno neprepoznanih zamisli iz kartona) ...

Skratka ... Mislim, da se bom to leto še veliko hvalil. Pa če vam je prav, ali ne.

želim pa si, ko boste nekoč dobili supersonično genialno idejo, se spomnite name. Zagotovo vam jo lahko pomagam uresničiti. Prihranili si boste veliko živcev in (skoraj zagotovo) tudi denarja.

Če bi jaz prej poznal koga ...