Zgodba o deklici Barbari temelji na resnični zgodbi iz katere se lahko veliko naučimo.

To je zgodba o 7-letni deklici z imenom Barbara, ki je bila zelo nemirna in je imela zaradi tega vse življenje, tudi v otroštvu, veliko težav. Niti 5 minut ni mogla sedeti pri miru. Nihče je ni razumel. Njena mama je bila že čisto obupana, ker ni vedela, kaj storiti. Poleg tega pa sta bili še zelo revni in si dragega zdravljenja nista mogli privoščiti.

Deklici ni bilo lahko.

Kregali so jo v šoli, kregana je bila tudi doma. Ni imela veliko prijateljev. Drugi otroci so se je izogibali. Vse bolj se je zapirala sama vase, to pa je vplivalo tudi na njen učni uspeh.

Razmere so bile že precej kritične, o nemirni deklici so vse pogosteje govorili tudi učitelji in to v najboljšem tonu.

Na koncu se je ravnatelj odločil, da pokliče mamo in Barbaro skupaj v šolo, zraven pa je povabil tudi učitelje.

Mamo je bilo seveda strah, kaj ji pripravljajo v šoli in se je zelo nejevoljna odpravila na skrivnostni sestanek.

Ko sta z Barbaro prišli v šolo, ju je pričakal ravnatelj in mamo prosil naj sede v sosednjo pisarno, kjer so že bili zbrani učitelji. Ravnatelj je deklico prosil, naj jih nekaj minut počaka sama v sobi. Preden je odšel je prižgal radio, ga nastavil močno naglas in zaprl vrata za sabo.

Barbarina mama in učitelji so vse skupaj opazovali skozi okno.

Ravnatelj je ob prihodu v pisarno, kjer so bili učitelji in Barbarina mana, dejal: "Opazujmo ..."

Ni minila minuta, ko je deklica vstala i začela hoditi gor in dol po pisarni. Postala je opazno nemirna. Njeni koraki so bili vse hitrejši, večji, začela je poskakovati, mahati z rokami ...

Ravnatelj se je obrnil k zbranim učiteljem in dejal: "Plesalka naj bo."

Nekaj časa si vsi začudeno gledali ravnatelja, potem deklico in njeno mamo dokler ni bilo vsem jasno, da je konec sestanka.

Mama je naslednji dan Barbaro vpisala v plesno šolo in, ko je deklica prišla domov, je dejala mami: "To je čudna šola. Tam so vsi takšni kot jaz ..."

To je zgodba Gillian Barbare Lynne, ki je nekaj let kasneje postala ena najbolj znanih koreografinj na svetu. Zaslužna je za predstave Cats (Mačke so še vedno peta najdlje predvajana broadwayska predstava in osma najdlje predvajana predstava na West Endu), Fantom iz opere, tudi Muppet Show ...

Uradni viri opisujejo zgodbo, kjer namesto ravnatelja nastopa zdravnik, vendar je bila prav madam Gillian tista, ki je to zgodbo večkrat priredila poslušalcem. Vedno z namenom, da bi opozorila, da se za vsako težavo lahko skriva izjemen talent.

Le prepoznati ga moramo.