Ideja je stara skoraj 20 let, a še nikdar bolj aktualna. Morda bomo pa zdaj le zbrali dovolj poguma in modrosti in idejo usresničili?!

Čas korone nas je spomnil na prastaro idejo o nacinalnem šolskem računalniku. Gre za poceni prenosni računalnik na katerem bi bili naloženi vsi potrebni šolski programi, učbeniki, knjige, celo zvezki z zapiski, maili, brskalniki, pisarniški programi. V tem času smo dodobra spoznali, kaj učenci potrebujejo. V prvi vrsti komunikacijska orodja, potem online dostop do različnih virov (knjižnic, zemljevidov, statistilnih podatkov, arhivov) in nenazadnje tudi dostop do multimedijskih orodij (bistvo interneta ni v sprejemanju, pać pa dajanju informacij v uporabo vsem).

Osnovnošolec na leto porabi za 150 evrov učbenikov,zvezkov, flomastrov, svinčnikov, torb, peresnic ... Za ta denar bi se že dalo dobiti na trgu kak vstopni model prenosnika. Če pa bi projekt podprla država (ne pozabit, da osnovno šolo obiskuje 187.500 učencev), bi lahko računali vsaj na količinski popust, pa tudi trgovska marža bi lahko še za nekaj odstotkov znižala prodajno ceno.

Kaj bi s tem naredili?

V prvi vrsti bi vsi učenci imeli isto in primerljivo izhodišče (vsi bi imeli računalnike, kar smo v zadnjih mesecih videli, da to ni samoumevno). Ker bi imeli vsi učenci ista orodja, bi tudi oddaja nalog potekala lažje in bolj poenoteno (s tem bi tudi učiteljem prihranili veliko dela). Za vsako tono papirja moramo posekati 5 dreves. Torej bi bil to tudi ekološki napredek. Da digitalnega opismenjevanja niti ne omenjamo ...

Tak računalnik bi lahko imel prednaložena dodatna gradiva za tiste, ki želijo več. Učbenike bi lahko vsako leto posodabljali. Knjige za domače branje in maturo bi lahko bile samo en klik vstran. Aja, pa šolske torbe bi tehtale manj kot dva kilograma.

Čeprav se zdi ideja o nacionalnem računalniku zelo dobrodošla, je vseeno zelo daleč od uresničitve. Pa ne zaradi učencev, staršev, ali sistema, pač pa zaradi okostenelih učiteljev in ravnateljev, ki so s pedagoškimi metodami ostali v prejšnjem tisočletju, tja pa rinejo mladež, ki bo z neandertalskimi orodji nekoč skrbela za naše pokojnine (vsa čast izjemam).

Od nas bo torej odvisno, ali bomo rekli, da je korona virus prinesel računalnik vsakemu šolarju, ali pa se bomo (spet) vrnili v stare čase.