100r.si: Zvone Štor

V RAZMISLEK

Ko resničnost postane pseudoznanost

6. 7. 2025

Da sem res že star, dokazujejo tudi moja razmišljanja v katerih se vse pogosteje vračam v otroštvo in se spominjam stvari, ki so danes videti smešne. A tolaži me to, da bo prišel čas, ko bo današnji čas videti enako smešen, kot moj pred pol stoletja ... Da ne ovinkarim ... Po spletu nenavadnih okoliščin sem se posredno srečal s strugarjem ... Pravzaprav ključavničarjem ... Nimam nič proti tem poklicem ...

Spomnim se, da sem si najprej želel postati kuhar.

Ampak kuhar takrat ni bil ugleden poklic.

Potem sem želel biti pilot.

Jasno, to si želi postati vsak otrok, žal pa le redki dosežejo zahtevan psiho-fizičen nivo.

Potem je sledilo obdobje iskanja in raziskovanja. Starejši so mi predlagali naj bom kirurg, ker sem levičar, niso pa upoštevali, da ne maram krvi. Predlagali so mi naj bom arhitekt, pa odvetnik, pa učitelj. O, groza ...

In tako je naneslo, da sem padel v kremplje usmerjenega izobraževanja, kjer je bil poklic ključavničarja najbolj čislan poklic (tudi Tito je bil ključavničar) in sem na koncu pristal na strojni.

Če danes pomislim na tiste čase, smo v srednji začeli z deli na stružnicah, vmes smo še malo kovali, varili, frezali, stiskali ... Dokler nisem na faksu "odkril" CNC stroje ... Procesno strojništvo je bilo zame pomembnejše, kot odkritje Amerike. Revolucija v vsem!

In končno sem videl smisel življenja.

Danes vemo, da so računalniki bistveno spremenili množico poklicev, spremenili so naša življenja, poslovne modele, razmišljanja ...

A to je bil samo uvod v nekaj večjega.

Samo taki, kot sem jaz, ki smo wau-efekt življenja že dali skozi, lahko zatrdimo mladim, da se njihov wau-efekt dogaja prav zdaj, zato se splača biti pozoren na marsikaj.

Primer ...

Včasih so bili mesarji najbogatejši in najbolj občudovani ljudje na vasi.

Danes mesarjev skorajda več ni. Pa ne zato, ker ljudje ne bi jedli mesa (danes ga pojemo 10-krat več, kot pred 50 leti!), pač pa zato, ker so CNC stroji postali tako razširjeni, da lahko en človek resnično nadzira delovanje stotine manjših. Poraba mesa je danes večja, mesarjev pa manj.

Isto se bo zgodilo s keramičarji, ki polagajo ploščice. V prihodnosti bo ploščic več kot danes, keramikov pa manj (čeprav so po bogastvu mesarji današnjega časa).

Zakaj?

Zato, ker bodo mojstri prihodnosti zaprli robote v kopalnice, čez 2 uri pa bo urejena vodovodna napeljava, zmontirano vso pohištvo, položena vsa keramika. Roboti v sodelovanju z umetno inteligenco in pod nadzorom človeka, bodo posle opravljali mimogrede. In ker bo tak mojster lahko naredil 8 kopalnic na dan, bodo tudi cene nižje. Vodovodarji, keramiki in pleskarji pa ne bodo več najbogatejši ...

Bodo bogati tisti, ki bodo znali upravljati z roboti?

Ne.

Da človeštvo drvi v popolnoma avtomatizirano prihodnost, danes najlepše vidimo pri mobilnih telefonih, kjer pri proizvodnji skorajda ni več ljudi.

Isto se dogaja tudi pri proizvodnji televizorjev, procesorjev, solarnih panelov in celo avtomobilov. Kitajski avtomobili imajo že danes pol manj sestavnih delov, kot evropski, a še vedno nekajkrat več, kot avtomobili prihodnosti. Ljudje prihodnosti bodo samo še upravljali z roboti, ki bodo opravili vso garaško in težaško delo. Dela za ljudi bo vse manj, usposobljenih upravljalcev robotov pa tudi! Robote že danes izdelujejo roboti, ljudje bomo le še za okras ... In nadzor ... In ...

Ljudje v prihodnosti ne bodo več popravljali cest, zato zastoji ne bodo trajali več mesecev in celo let (kot je danes primer v Sloveniji), pač pa bodo popravila konstantna in še to samo takrat, ko ne bo prometa.

Pred občinskimi, davčnimi, finančnimi, bančnimi, zavarovalniškimi, triažnimi okenci ne bo več ljudi, ker bo umetna inteligenca hitrejša, nepodkupljiva, nezmotljiva, brez sindikalne podpore, brez regresa in božičnice, brez bolniških in dopusta, na voljo 24 ur na dan 365 dni v letu ... Kdo bi si na takšnih mestih sploh še želel sitnih ljudi ...

V trgovinah so nekoč trgovke za blagajno morale na pamet vedeti cene vseh produktov, ki so jih prodajali. Danes to namesto njih opravijo črtne kode. Nobena redkost pa niso sistemi, ko en trgovec nadzira 6 samodejnih blagajn. No, eden je še skrit nekje v pisarni in po kameri spremlja "pošten" potek skeniranja ... In ja, dva človeka že danes obvladujeta 6 blagajn (nekoč je bilo za to potrebnih 7 ljudi - 6 blagajničark in ena šefica). Kaj pa jutri? Samo vprašanje časa je, ko bosta dva obvladovala 8 blagajn, ali pa štirje 16 ... Večjih trgovin pa itak ni.

Potem ...

Dragi starši ... Kaj vam ni jasno, da nas z nacionalnimi preverjanji znanj že danes silijo v online izobraževanja, kjer bo en profesor za matematiko za celo državo, pa en profesor za sloveščino, en profesor za fiziko, kemijo, naravo ... Zakaj bi morali imeti 456 matičnih in 315 podružničnih šol in na vsaki zaposlenega učitelje za vsak predmet, če lahko vse to vodimo na daljavo s posnetimi webinarji. Če imamo nacionalno preverjanje znanja, ki je enako za vse v državi, imamo lahko tudi "nacionalne" humanoidne učitelje. Danes imamo 21.811 učiteljev v osnovnih šolah, 7.808 učiteljev v srednih, 13.428 strokovnih sodelavcev ... Jutri bo teh 40 tisoč ljudi nadomestila arama robotov umetne inteligence.

In veste kaj ... Celo uspešnejši bodo ... In bolj pravični!

Posebna zgodba je zdravstvo, nega za ostarele, ljudje s posebnimi potrebami ... Osnovne funkcije bi lahko že danes upravljala umetna inteligenca, čeprav je res, ko se stvari malce zapletejo, brez ljudi ne gre. Če pa se stvar zapleta še naprej, pa spet pridejo na sceno roboti. Zdravniki so že danes odvisni od naprav, njihova sreča je le, da še naprave niso povezane med sabo. Ne še! Dolgo ne bo več tako ...

Potem so tu še homeopatska zdravila, ki so prilagojena vsakemu bolniku posebej. Danes so ti procesi dragi, v prihodnje pa ne več. In ne samo to ... Lekarne ne bodo več skladišča zdravil, pač pa bodo vse lekarne robotizirane in avtomatizirane, zdravila pa se bodo izdelovala sproti, sveže, prilagojena vsakemu bolniku posebej.

Posamezniku prilagojeno zdravljenje je na voljo že danes.

Potem je tu še ogromno transportnih in logističnih delovnih mest. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo tovornjaki vozili sami ... Tudi samovozeče tovorne ladje danes niso več redkost ... Pilotiranje z avtopiloti je vse bolj dodelano ... Hitrih vlakov brez popolne avtomatizacije zapornic že danes ne more biti ... Zamislite si svet, kjer avti vozijo sami, tovornjaki sami, letala sama, tankerji, droni, nakladanje iz in v skladišča ... Nič novega. Nekateri vse to že uporabljajo. Amazon, na primer. Pa Temu ... To je že danes povsem nov svet.

Kaj pa kmetije in pridelava hrane?!

Hidroponično kmetovanje spreminja tudi to področje. Kmetije pod umetno svetlobo, rastline rastejo v skrbno nadzorovanih organskih juhah, vse to v več nadstropjih in etažah. 2D njive postajajo 3D. Traktorji niso samo poenostavili delo na kmetijah, pač pa lahko en traktor-kmet obvladuje 10-krat ... 100-krat ... celo 1000-krat več kot pred pol stoletja! Če vse to postavimo v nadstropja, v vesolje brez gravitacije in stalnim virom svetlobe ... Hm ... Hrane nam zagotovo ne bo zmanjkalo.

Če mislite, da bomo v prihodnosti potrebovali vojake, je že danes jasno, da so droni bistveno bolj učinkoviti, kot ljudje. Celo kiberkriminal postaja vsa bolj avtomatiziran in robotiziran ... Vojske prihodnosti ne bodo imele vojakov.

Bodo pa žrtve.

Če mislite, da svet brez ekonomistov ne more obstajati, pomislite na kripto robote, ki že zdaj na minuto natančno delajo finančne analize, obvladujejo gibanja na finančnih, medijskih, statističnih, geolokacijskih trgih ... Človek temu ne more slediti in samo vprašanje časa je, kdaj bodo na borzah trgovali samo še algoritmi. Njihov delež je že danes zastrašujoč.

Res zastrašujoč!

Človek išče milijonske zaslužke, robotu pa je dovolj že en cent ...

Vrh ledene gore pa je zgodba o CPH4 iz filma Lucy, ki je umetni inteligenci nepoznana. Snov namreč. Film pravi, da je to izmišljena droga, ki naj bi jo v majhnih količinah proizvajale nosečnice od 6 tedna nosečnosti. CPH4 naj bi pomagal dojenčkom pri rasti, vendar konkretnih dokazov o tem ni. Umetna inteligenca je prepričana, da je to le filmska izmišljotina ...

Vendar ...

Režiser filma Luc Besson naj bi idejo za film dobil med prebiranjem članka o nevrološki plastičnosti v reviji Science et Vie. Marsikdo, ki je to prebral, se je prvič srečal z biopterinom in dopaminom (slednji je postal popularen celo pri nas). Čeprav CPH4 ne obstaja, pa je nekaj, kar bi lahko bilo sumljivo blizu, povsem mogoče. Gre za nootropike, snovi, ki naj bi izboljšale kognitivne sposobnosti. Med najbolj znanimi so kofein, L-teanin, ginko, bacopa monnieri in pa modafinil (sintetičen, na recept) ...

In prav v slednjem bi ljudje lahko našli smisel življenja v tretjem tisočletju.

Dejstvo je, da robotom in umetni inteligenci ni mogoče ubežati. Je med nami, poti nazaj ni. Primer CPH4 je šolski primer, kako nekaj, kar v umetni inteligenci ne obstaja, izdela človeška domišljija. Četudi vse o CPH4 ni res, lahko edino človek "prisili" umetno inteligenco, da poišče najboljši približek.

Vemo pa, da že majhen korak lahko močno spremeni prihodnost človeštva.

Če ste ob prebiranju tega pomislili, da pomeni robotizacija in avtomatizacija konce sveta za ljudi, se motite.

To je šele začetek!

Začetek nečesa novega, kjer bo psevdo-znanost (spet) premagala znanost. Demarkacija, razmejitev med znanostjo in psevdoznanostjo, je danes resna filozofska in znanstvena tema v kateri nastopajo alkimisti, alternativna medicina in, najpomembnejša, astronomija.

Da, astronomija!

Ljudje smo še vedno majhni, nerazgledani, neuki in tako močno omejeni na svoj planet, da brez namišljenih zgodb ne bi prišli sem, kjer smo zdaj.

In če smo od ploščatega planeta prišli do plašnih mikro-raziskovalcev osončja, potem to zagotovo ni napačna pot.