Bilo je leto 1996, ko mi je v roke prišel Electroluxov Trilobite. Šlo je za prvi robotski sesalnik, ki je spremenil svet veliko bolj, kot se je zdelo. Namreč, danes po istem vzoru poznamo kosilnice, tudi pomivalce oken, sesalniki pa so tudi napredovali v prave hišne delovne pošasti.

Trilobit je bil okoren, neroden, zatikajoč in povsem neprimeren za resno uporabo. Največ je bila pri tistem sesalniku vredna zlata prevleka (da, bila je iz čistega in pravega zlata), da naprave ne bi grizli hišni ljubljenčki.

Roko na srce ... Veliko sesalnikov sem videl v tem času in niti enkrat ni noben pes ali mačka grizljala samovozeč kup plastike. Zlata prevleka se je izkazala za popoln fijasko.

že res, da je bil Trilobit neverjetno neroden, a takrat je bilo vsakemu jasno, da je odstrl pogled v prihodnost ... Nihče ni dvomil, ali je to res prihodnost razvoja domačih pomočnikov, kar se je kasneje tudi izkazalo.

Vendar: brez Trilobita ne bi bilo sedanjosti.

Potem je minilo skoraj 15 let in omislil sem si Roombo i780, ki je bil prvi model za sesanje dlak hišnih ljubljenčkov. To so bili časi, ko je moja polperzijska princeska Aja začela izdatneje puščati dlako kamorkoli se je ulegla, pa je bil zato tak sesalnik skorajda nuja. Kasneje mi je postalo jasno, da bi potreboval še nek sesalnik, ki bi sesal posteljo, kamor je kosmata dama vsako jutro prišla oddremati kitico, ali dve. Pa še enega za vzglavnik, ki ga je zasedla, ko sem bil v službi ...

Pa vendar ... Roomba je učinkovito opravila svoje poslanstvo, čeprav šele med uporabo v realnem okolju spoznaš resnične prednosti in težave robotskih sesalnikov, ki pa so od Trilobita do Roombe vendarle silovito napredovali.

A pomanjkljivosti je bilo kljub vsemu veliko ...

Od danes mi, nedaleč vstran od moje dnevne rezidence (beri: meter ali dva od mojih nog), družbo dela RoboRock Qrevo Curv. želi, da ga kličem Roki.

Je nenavadno tih. V primerjavi s prejšnjima mušketirjema je skoraj neslišen. Ves čas nekaj klepeta. In ne samo to, celo poslušati zna. Prepozna sicer 40 fraz, kar ni veliko, je pa fascinantno in šokantno uporabno. Nisem si mislil, da se bom kdaj pogovarjal z gospodinjskim strojem (saj vem, da to znajo tudi nekateri drugi, a pri meni doma, kjer bolj prisegam na konzervatizem, je to znanstvena fantastika v realnem okolju).

Aja, Roki seveda sesa in briši. Sproti spira brisače in jih umiva. Sproti prazni koš za smeti. Baterija naj bi delala 4 ure, a je po treh urah počistil vse kar je lahko in, kar sem mu namenoma nastavljal kot ovire ... Vse je opravil brezhibno, skrbno in natančno.

Takega napredka od Roombe naprej nisem pričakoval!

Šokiran sem in navdušen hkrati.

Jasno mi je, da po prvem dnevu še ne morem dati prave ocene, a samo primerjava tega, kar sem videl danes in, kaj je bilo pred 30 leti, kaže na nenormalno rast robotske tehnologije. Niti pomisliti ne upam, kaj bo leta 2050?!

Moram pa zaključiti še z enim spoznanjem ... Electrolux je bil na tem področju pionir, inovator, vodja. Dolga leta se jim je ves svet čudil in sledil.

Potem je prišla cenejša, učinkovitejša in funkcionalno bolj zrela Roomba in, priznam, zdelo se mi je, da jih ni mogoče premagati, ker so združili toliko drobnih inovacij, da so še danes v očeh marsikoga številka ena.

Roborock, najmlajši igralec, je vse prehitel v vseh ozirih. Kjerkoli boste danes vprašali, kateri je najboljši robotski sesalnik na tržišču, bodo prva tri mesta zasedli Roborockovi modeli med katerimi je na tretjem mestu prav Qrevo Curv, razlog pa je ta, ker je to zadnji in izboljšan model prvih dveh. Kaj lahko se zgodi, da bo Qrevo naslednje leto na prvem mestu, ker bosta Saros in S8 upokojena.

In še to ...

Cene vseh omenjenih modelov se merijo v tisočih, kar je v primerjavi z modeli, ki jih prodajajo nekateri diskontni trgovci, nesramno drago. žal pa bi morali modele, ki stanejo nekaj 10-evrov, zakonsko preimenovati, ker niti do gležnjev ne sežejo visoko kategornikom. Pravzaprav se sesalnik, ki stane 49 eur, v ničemer ne more primerjati s tistimi na vrhu. Razlika je tako velika, da poceni modeli delajo kvečjemu škodo celotni branži.

To je tako, kot če bi fičota, četudi v novi preobleki, poslali dirkati z 10 let starim baby lamborghinijem ... Oba bi prišla na cilj, le gledalcev ob prihodu fičota ne bi bilo več, ker bi šli domov ...