Te dni sem se vrnil v Evropo in morda zato nisem dobil pričakovanega alarma SI-alarma. Tako sem vsaj mislil. Danes pa berem, da nas je praznih rok (beri: telefonov) ostala skoraj polovica državljanov. To pa je poštena zaušnica ob kateri bi se morali vsi zamisliti. Berite naprej, ker se za tem skriva veliko več, kot se zdi ...

SMS obveščanje je postalo tako utečeno in razširjeno, da ne razumem, kako je sploh lahko prišlo do takega zapleta. A problem je po moje v skromnem tehnološkem razmišljanju, ki pa ga danes očitno primanjkuje.

Svoj čas sem rad spraševal ljudi, kje so bili, ko se je rodil internet?

Ker je bitki lahko biti general, mnenja tistih, ki interneta še opazili niso, sploh ne upoštevam. Zakaj pa takrat niso bili tako pametni, kot danes? Danes vsi vse vedo, ko pa so imeli priliko, da nekaj naredijo, pa niso. Če niso, naj bodo tudi danes tiho!

Iz svojih izkušenj namreč vem, da nas je bilo na začetku zelo (poudarjam: ZELO) malo, ki smo verjeli v prednosti, ki jih prinašajo spletne tehnologije. Na Večeru nas je takrat bilo zaposlenih 240, ob meni pa je stal le Brane Šalamun. Ostalim ni bilo mar.

Nobenemu!

Še več ...

Na žalost so bili zaposleni v AOP, ki bi morali biti predhodniki sodobnih IKT, moji največji nasprotniki. Zagovarjali so DOS in konzole do smrti. Med večje zaviralce pa štejem tudi (nekatere) zaposlene v marketingu, zlasti tiste med vodilnimi. Deležen sem bil res smešnih opazk (spomnim se oglasov, ki so trgali tiskarske plošče ...).

A pustimo to ... Večer omenjam zato, ker se iz tega vzorca lepo vidi, da je v internet verjel manj kot odstotek ljudi. Zelo malo, praktično nič.

žal pa se je 30 let kasneje zgodila menjava generacij.

Namesto, da bi začetniki vala novih tehnologij prevzemali vse vidnejše pozicije (tudi zato, ker s(m)o dokazali, da na trgu prepoznamo priložnosti - govorim tudi zase, seveda!), smo bili priča menjavi generacij, kjer so odgovorni na najvišjih pozicijah prepričani, da je IKT branža, ki se hitro spreminja, torej za mlade.

Pa ni res!

IKT je branža za ljudi odprtih misli, kar pa ni povezano s starostjo.

Problem mladih v IKT in v hitro spreminjajočih tehnologijah, standardih in pristopih se kaže tudi s prihodom rešitev GPT, ki dobesedno strese iz rokava praktično najbolj futuristične ideje v katerikoli tehnologiji si zaželite. Programska orodja (beri: jezik) niso več pomembna, pomembna sta samo radovednost in raziskovalna žilica. To pa z leti ne usahne. To imaš, ali pa nimaš.

Radovednost kvečjemu zori!

Da pa je mantra mladih vsemogočnih junior programerjev, ki bodo jutri postali seniorji, postala že preveč vseprisotna, je dokaz prav nedelujoč sistem množičnega obveščanja SI-alarm, ki pa je razkril še nekaj.

Niso vsega krivi (mladi) programerji. Kriva so tudi vodstva med katerimi sedi preveč pravnikov, ekonomistov in filozofov, ki so (žal) vse preveč prepričani v svoje sposobnosti, ki pa jih ni. žal mi je, a ti kadri nimajo inženirskega načina razmišljanja, ponovljivost si razlagajo po svoje, doslednost jim je tuja. Poleg tega jih veliko verjame, da se svet vrti samo okoli njih, zato tudi dajejo nepopolna, neprimerna, nedosledna in neskladna navodila.

Če k temu dodam, da napačni ljudje na napačnih pozicijah sprejemajo v službe napačne ljudi, potem me ne čudi, da smo družba kot celota dobili ostro zaušnico okoli ušes: nehajmo s takim načinom razmišljanja!

Čeprav sem v vsej svoji karieri vedno zagovarjal inženirsko logiko razmišljanja, pa me je vseeno malce zaskrbelo, ko sem pogledal temo doktorske dizertacije predsednika vlade. Dr. Robert Golob je doktoriral iz ultra-hitrih polprevodniških laserskih diod.

???

Kakšno povezavo ima to z vodenjem države in kako predrzen moraš biti, da samozavestno prepričaš 2 milijona ljudi, da ti znaš bolje, kar nihče pred tabo ni?

Temu se reče samozavest na steroidih!

Ker pa so mu vzgled pred tem dali Marjan Šarec, umetnik in igralec, dr. Miro Cerar, pravnik, in Alenka Bratušek, magistrica javne uprave, prej pa inženirka tekstilstva, sem od človeka s specifičnim tehnokratskim načinom razmišljanja pričakoval več.

Predvsem to, da se zaveda, da naj čevlje sodi le kopitar, državo pa državnik.

Saj vem ... Še danes sem pogosto preveč naiven ... Eh ...

Veste, kaj pa si želim od vsega tega šmorna?

želim si, da bi ponesrečeno pošiljanje sporočil spodbudilo podjetja, da zlasti v svojih IKT oddelkih poskrbijo za pravšnjo mero zastopanosti mladih IN starih. Stare nikar ne porivajte v pokoj, ker vas lahko še velikokrat rešijo pred podobnimi mladostniškimi spodrsljaji. Verjemite, tega bo vedno več!

želim si tudi, da se vsak sam odloči, kdaj je dovolj dal družbi in zato nikogar nikamor ne silite. Ras se mi zdi bedasto, da postavljamo omejitve 67 let starost, 40 let delovne dobe, plača taka, obvezni prostovoljni stebri plačani, poravnano članstvo v partiji ... In podobne bedarije ...

Res se mi zdi bedasto, da je še celo v Dubaju minimalna starost upokojitve 60 let, minimalna pokojnina 2.500 evrov, v Katarju pa 3.700 eur ... Bedasto je zato, ker imajo oboji vsemu nakljub še vrsto prijemov, kako starejše održati v službah. Tukaj so še davčne razbremenitve, ki z leti postajajo vse višja in višja.

Kaj pa pri nas? Ob že tako bednih pokojninah imamo še zakonske omejitve, koliko lahko upokojenec dodatno zasluži, da ne bi kdo slučajno na stara leta obogatel. To se bere kot: odmerili smo ti bedno pokojnino in umri v bedi.

Saj bi napisal, da pametna podjetja cenijo kapacitete svojih zaposlenih, a se, vsaj v Sloveniji, to ne kaže na prav nobenem primeru.

Razen v politiki, kjer pa velja drug ekstrem: zaposleni cenijo sebe preko vseh meja, delodajalci pa tega ne opazijo. Ja, pa ja ...

Če Slovenija na spodletelo pošiljanje ne bo pogledala iz širše perspektive in se ne bo nič naučila, potem se tudi boriti proti tigrom iz vzhoda ne bomo mogli. Ta vojna pa bo močno boleča za vse nas ...

Tudi več generacij ...