Spomnim se, kako sem po Dubaju iskal originalno dubajsko čokolado, vendar je povsod pisalo "made in Švica". Z enim čokoladrjem sem se celo prepiral, da iščem original, on pa mi je ves čas govoril, da je dubajska čokolada v resnici iz Švice. Pa sem sklenil to malo preveriti ... In na koncu ugotovil, da se za tem skriva veliko več, kot si mislite. Hm ...

Le kako je dubajska čokolada iz Švice? Če bi bilo to res, bi se imenovala švicarska čokolada in ne dubajska?! Vendar odgovor ni povsem enoznačen.

Na moje veliko presenečenje so celo domačini v Dubaju ponosni, da so združili švicarsko tehnologijo s svojo tradicijo. Namreč, dubajska čokolada je kombinacija mlečne čokolade, ki je švicarski izum, in bližnjevzhodne sladice kunafa, ki je kombinacija rezancev in sladkega sirupa. V Dubaju so oboje združil in nastala je Dubajska čokolada, ki je postala hit po zaslugi (kitajskega) Tiktoka.

Torej bi ji lahko rekli tudi tiktokerska čokolada ...

Videi, ko so obiskovalci Dubaja objavljali posnetke "čudne" čokolade, so postali hit ne zaradi okusa, pač pa zato, ker se je krema, s katero je bila čokolada polnjena, nesramno privlačno cedila iz slaščice. In ni ga junaka, ki bi se uprl tem mamljivim prizorom.

Prvi videi iz leta 2023 (čokoladna sladica je obstajala že veliko prej) so bili bolj erotični od najbolj seksi prizora, kar si ga lahko zamislite. Bogata čokolada, prestižna pistacijeva krema in kunafe tekstura veljajo za doslej globalno največji preboj dubajske kulinarike. Dubaj se namreč želi pozicionirati med sladicami, kot je bil Pariz v 19. stoletju.

In zdi se, da mu to odlično uspeva.

Kakšno vezo pa ima to s Švico?

Dubajčani se zavedajo, da brez mlečne čokolade, ki jo je "izumil" Švicar Daniel Peter (1836 - 1919) ne bi bilo njihove paradne slaščice. Do leta 1875 so bile vse čokolade temne, grenke in precej trde, potem pa je Daniel Peter pomislil, da bi čokolado zmešal s kondenziranim mlekom in to je povzročilo pravo revolucijo.

Povsod po svetu!

Ideja, da bi čokolado mešali z mlekom, ni bila nova, a se je čokolada z mlekom (zaradi veliko vode) pogosto sesirila, postala je grudasta, njen rok uporabe pa je bil sila kratek. Ko je leta 1868 Peterov sosed Henrie Nestle (da, prav tisti Nestle, ki je ustanovil istoimensko podjetje) odkril postopek, kako iz mleka odstraniti vodo (šlo je za kondenzirano mleko), so se stvari začele hitro odvijati.

Anekdota pravi, da je Peter prvo mlečno čokolado dal poskusiti svoji družini in otrokom, ki pa so mu vse primerke pojedli. Ker njegova tovarna čokolade ni bila velika, je moral prve čokolade namenjene trgu izdelovati skrivaj, da mi jih njegovi najbližji niso pojedli.

Bilo je, kot bi bili drogirani.

Kasneje se je Peter zaposlil pri sosedu (v firmi Nestle), tu pa se zgodba ne konča ...

Nestle in Peter sta imela še enega soseda. Rodolph Lint je nekaj let kasneje odkril proces conchinga, kar deje čokoladi gladko teksturo. Skrivnost te metode je, da je treba čokolado zmešano s kondenziranim mlekom mešati več ur, celo več dni. Rezultat vztrajnosti, potrpežljivosti in tudi sreče pa je še danes bistvo švicarske prepoznavnosti.

Ne smemo namreč pozabiti, da je Peter dolgih 8 let (!!!) iskal pravo razmerje med kakavom, sladkorjem in kondenziranim mlekom, Lint pa potem še 5 let, da se je rodil proizvod na katerega so Švicarji tako ponosni.

Pa ne samo to!

Vsi trije čokoladarji so bili celo življenje veliki prijatelji, si pomagali drug drugemu in sodelovali pri razvoju novih in novih slaščic.

Poudarek je na sodelovali!

Tu se je namreč potovanje slaščic iz mlečne čokolade šele začelo in vsi so se zavedali, da so odkrili nekaj velikega.

V Sloveniji kaj takega ne bi bilo mogoče, ker ima sodelovanje pri nas povsem drug pomen ...

Ker so Arabci nadgradili švicarski trud z ljudskim izročilom, z velikim ponosom poudarjajo, da je dubajska čokolada v resnici švicarska z okusom Bližnjega Vzhoda.

Lepo, da gradijo na nečem, kar je nastalo iz vztrajnosti in potrpežljivosti.