Tako dolgo sem bil v medijih, da enostavno ne morem iz kože ... V Braziliji so naredili test klikanosti med 105.000 članki, ki jih je napisala umetna inteligenca. Rezultati sicer ne prinašajo nič novega, potrjujejo le nekaj, kaj mediji že dolgo poznajo. Kri in sperma so največji magnet za bralce. Kaj to pomeni?

Ko je še v prejšnjem stoletju izhajal tednik Kaj (iz njega so se kasneje razvile Slovenske novice in si v Večeru privoščile škandalozno drag celostranski oglas ... nalašč ... da bi Štajerce jezili, kaj je uspelo njim in kaj smo mi imeli v rokah in zakockali), sem veliko klepetal s Srečkom Logarjem ("iznajditeljem" Ivana Krambergerja - hecna zgodba, ki me spremlja vrsto let ... morda kdaj več napišem o družini z 9 otroki ... ), pa tudi Darkom Šterbenkom in žaretom Rojcem. Slednja se nista nikdar poenotila, kdo si je dejansko izmislil Kaj in komu pripada krona največjega v svetu tiskanih medijev v Sloveniji. Vsak je imel svoj pogled na razmere na trgu, žal pa nihče od njih ni več med živimi, pa bo marsikatera podrobnost za vedno izgubljena. Škoda, ker so vsi bili vsi trije izjemne miselne kapaciteta, predvsem pa nemirnega, raziskovalnega in rahlo nagajivega duha. Vsi trije so pošteno zaznamovali slovensko in pred tem tudi jugoslovansko medijsko krajino.

Verjetno bolj, kot si kdorkoli misli.

Mladi so zelo prikrajšani, da ne morejo prisluhniti idejam velikanov. Res!

No, jaz sem imel to srečo, da sem prijateljeval z vsemi in to veliko bolj, kot samo v okviru službe. Tudi zato se vedno rad spomnim njihovih besed ...

Torej ... Kaj je pokazala analiza 105.000 člankov.

Najprej ... Moram pojasniti, da o tem ne pišem kar tako.

Pred leti sem naredil portal u3.si (prebere se ju-tri pika si). Gre za skupek programskih opravil obtežen z umetno inteligenco in nekaj "padalskimi" posegi, ki sem jih pridno gradil še v času, ko sem delal na Večeru. Povedano drugače, u3 je robotiziran medijski portal, ki ... Eh, pustimo podrobnosti (saj vsi vemo, da se tiskanim medijem v prihodnosti ne piše dobro) ...

Skratka, u3 vsak dan napiše 50 (in več) člankov. Sam. Brez poseganja človeka. Deluje tudi brez urednika. Deluje povsem avtomatizirano. Neodvisno. Nepristransko. Ne glede na vreme, smer vetrov in politične razmere ... Saj vem, da se vidi, da ima u3 kup napak, vendar gre za koncept, strukturo, formo, ki se ji res ne posvečam povsem. Ne še ... Ne še ... In 50 člankov na dan ni malo. To je že skoraj polovica člankov, kot jih najdete v časniku Večer vsak dan za katerega morate plačati 2,60 eur. u3 to naredi brez regresov, brez dopustov, bolniške, praznikov, vikendov ... To je toliko člankov, kot jih napiše 5 vestičkarjev na s.p. (to so novinarski začetniki oziroma novinarske presstitutke).

Res je, da robotizirani članki še ne morejo povsem nadomestiti pravih novinarjev, vendar AI vestičkarji že znajo opravljati tudi težje naloge (u3 vsak dan pregleda komentarje in z uporabo več jezikovnih modelov LLM izlušči najpomembnejše - rezultati se že nevarno bližajo dometu manj zmogljivih novinarjev ... seveda je še razlika, vendar ne več tako opazna).

Zakaj toliko pišem o tem?

Zato, da bi razumeli, da moje "igranje" z u3 na 30 let podlage dela pri Večeru ni kar tako. Pravzaprav sem verjetno med najbolj kompetentnimi (u3 je celo vpisan na seznam uradnih medijev v Sloveniji pod številko 2565 in je edini AI medij v Sloveniji) in zato najbolj zainteresiran, da ugotovitve raziskave preizkusim na "lastni koži".

Brazilska analiza člankov je razkrila že znana dejstva.

žalost poveča nagnjenost h klikanju za +0,7 %.

Sreča zmanjšuje zanimanje za novice za -0,9 %.

Strah oddaljuje bralce od neposredne konzumacije za -0,7 %.

Jeza spodbuja deljenje na družbenih omrežjih, vedno pa ne prinaša več klikov, zato za takšne članke velja nevtralna ocena, torej 0,0 %.

Z dajanjem prednosti člankom z negativnim tonom sicer ustvarjamo ekonomske spodbude za medije, ki se vse bolj zanašajo na pesimizem in senzacionalizem, več klikov pa ne pomeni vedno tudi več denarja. Zgovoren je primer iz Brazilije, kjer je bil leta 2015 vodilni medij z najvišjo tiskano naklado 220.970 izvodov Super Notica, leta 2022 pa je pristal na tretjem mestu s 70.752 izvodi. Prehitela sta ga Estadao in Globo. Danes ima Super Notica samo še petino naklade, kot pred 10 leti.

Petino!

Kaj pa v Sloveniji?

žal imam samo uradne podatke za časnik Večer, vendar sem prepričan, da je drugod podobno. Pred 10 leti je imel Večer po podatkih iz kolofona 25.010 tiskane naklade, danes pa na isti dan v tednu (torek - naklade med tednom namreč nihajo zaradi prilog in praznikov) pa 11.368.

Če so Brazilci v zadnjih 10 letih izgubili 80 % naklade, smo jih Slovenci "samo" 55 %. Na prvi pogled bolje, žal pa so to kljub vsemu številke, ki ne obetajo dolgoročnega preživetja.

Hm ...

Je pa pomembna še ena ugotovitev iz omenjene raziskave.

Faktor groze močno vpliva na teme "vlada in gospodarstvo", saj nenehna izpostavljenost negativnim naslovom dokazljivo prispeva k politični polarizaciji in občutku trajne krize (kdo bi si mislil, da imajo v Braziliji podobne občutke, kot pri nas). Trg novic ne prinaša tistega, kar si želimo, temveč tisto, česar naši nagonski možgani ne morejo nehati brati / gledati / poslušati ... Sejanje strahu (levih in desnih), grožnje s prihajajočo krizo, ki je pred vrati, vnaša samo še več polarizacije v našo družbo, medijem, ki so del te igre, pa se ne obeta nič dobrega.

In, ne boste verjeli: vi in jaz imamo več možnosti, da leta 2036 preverimo, ali bodo grožnje o katerih pišem danes, realne tudi čez 10 let. Napovedujem, da marsikateri (slovenski) medij tega ne bo dočakal ...

Mislim, da je zdaj zadnji čas za spremembo kurza ... u3.si ga bo kmalu spremenil.

Kako bi že rekel Z. Stevanović? Komu mar za u3 ...

:-)


P.S.
Če komu pride na misel eksperiment kuhane žabe, sem zadnjič naletel na znanstveno razlago, da tak eksperiment ne obstaja. žabe skočijo iz vode že ob minimalni spremembi temperature. To pomeni, da žabe le niso tako neumne, da bi mirno čakale, da se skuhajo ... Zdi se, da so neumni tisti, ki take primere zlo- / upo-rabljajo ...