že nekaj časa se mi nabira, nedavno pa sem dobil potrditev svojih misli. In, verjemite mi, soočenje z dejstvi (tudi, če niso trdna) je za nas, Evropejce, na več področjih še posebej kruto. Ali se stoletja nadvlade, ošabnosti, samovšečnosti in egoizma bližajo koncu? Če da, potem nas čaka krvav račun ...

Pojdimo po vrsti ... Evropa, kamor sodimo tudi Slovani, se pogosto sramuje superiornost svojih prednikov. Nekaj o tem sem že pisal v članku o Vučedolski kulturi, nekaj pa še bom. Raje, kot da bi se v šolah učili o "divjakih" iz okolice Vukovarja (in tudi Ljubljanskega barja!), našo mladež v šolah fopamo (nisem našel gršega, tršega in bolj primitivnega izraza) z Egipčani, Mezopotamci in Grki (glej ga zlomka, ali ste vdeli, da je celo grška Odiseja zrasla iz Vučedolskih verovanj, Homer pa je samo pritlehen preprisovalec, lopov in tat avtorskih pravic?) ... No, kakorkoli ... Za vsem tem se skriva evropska ozkoglednost, ki doseže vrh prav s civilizacijo Tartarov.

Jih poznate?

Veste, kdo so Tartari?

Tatar je bilo generično ime, ki so ga Evropejci uporabljali od sredine 19. stoletja za ljudi, ki so prihajali iz neraziskanih regij Azije. To so bile večinoma dežele, ki jih "napredna, večvredna, pravična in trda" roka Evropejcev (še) ni kolonializirala, ker se divjakov ni splačalo zasužnjiti ... Celo, nihče ni videl smisla vstopiti na umazano ozemlje blata in bede ... Ogabno je bilo biti Tartar.

Danes med Tartarijo štejemo Mandžurijo, Sibirijo in Srednjo Azijo. Številni svetovni zemljevidi so namreč pred 20. stoletjem te regije označevali kot Tartarija, ko pa se se je geografsko znanje postopoma povečevalo, sta Mandžurija in Mongolija postali Kitajska Tartarija, Sibirijo so preimenovali v Veliko Tartarijo, Srednjo Azijo pa v Neodvisno Tartarijo.

Šele obe svetovni vojni so geografi zemljevide posodobili s "pravimi" imeni.

žalostno ...

In tu nastopi ena večjih blamaža ... Ker so ti kraji kar naenkrat dobili "nova" imena in je bilo treba Tartarijo "pokopati", so si samooklicani načrtovalci svetovnega reda omislili "blatni potop", ki je uničil vse, kar se je uničiti dalo.

O Tartariji se v 20. in 21. stoletju ni nič govorilo.

Nikjer!

In tako je bilo vse do avgusta 2016 (10 let je od tega), ko se je na Youtubu pojavil zapis o nenavadnih zemljevidih, o kraljestvu, o super napredni civilizaciji z imenom Tartarija ...



Video omenja "blatne poplave", niza kup dejstev o obstoju Tartarije, vendar je vse na zelo trhlih temeljih. Mnoge ideje so iz področja teorije zarot, kar je zaznal tudi Google Trends, ki Tartarijo še skoraj desetletje uvršča med bolj priljubljene spletne teme.

Seveda pod kategorijo teorij zarot.

žalostno je, da nas Google uči zgodovine!

Kakorkoli ... Ni treba, da verjamete vsemu o čemer govorijo v videu (čeprav so nekatere stvari dokumentirane s fotografijami, ki jim ni mogoče oporekati), pomembno je nekaj drugega: začudenje, da bi tako superiorno znanje lahko prišlo iz manjvrednih dežel, ki niso Evropa, in od divjakov, ki si niti imena človek ne zaslužijo ...

Če je to res (in ni razloga, da bi bilo drugače), potem spet trčimo v značilno evropsko lastnost, da si prisvoji najboljše tuje ideje in svet prepriča, da je to naše, Evropsko ... Čeprav ni!

Tako kot bi lahko Homer prepisal Odisejo od Vučedolcev (na to namiguje profesor arheologije dr. Aleksander Durman), Egipčani pa skopirali hieroglife od Vučedolcev, bi lahko v prenesenem pomenu razumeli tudi propad Tartarcev.

Njihov vzpon se pravkar dogaja ... A tokrat ne pod vodstvom Evrope!

Pa tudi Amerike ne.

Če malo preskočim: danes je ključno vprašanje, kdo je ubil električne avte?

Saj veste, da so bili prvi avtomobili na elektriko in ne na bencin. Več kot 70 let kasneje je prišel Daimler-Benz, prepričal svet v svoj prav in uničil konkurenco ...

Kako tipično evropsko!

Če vemo, da je prvi avto z električnim motorjem že leta 1828 naredil Madžar Anyos Istvan Jedlik, bi morali celotno zgodovino spisati na novo, vanj pa vključiti tudi odkritja tople vode Nikole Tesla. In prav zaradi tega je misel Sun Tzuja "od poraza do pozaza do končne zmage" toliko bolj mogočna.

Prihaja pa prav iz Tartarije.

Zamislimo se malo nad tem ...