V študentskih letih je name velik vpliv naredil Andro Alujevič (numerične metode bi morale biti obvezen predmet že v osnovni šoli!). Verjetno zato, ker je svoje prvo predavanje začel z mislijo: iz poraza v poraz do končne zmage. Ta misel se mi je trajno zapisala v srce in spomin.

Ko sem ga nekaj let kasneje vprašal, kdo je avtor te misli, mi je povedal, da ne ve in mi dal nalogo, naj raziščem.

Nisem.

Ko sem dobil štempelj v indeks, sem za nekaj časa pozabil Alujeviča. Vse dokler nisem na Večeru srečal nekoga, ki je uporabil to isto misel. Ko sem ga vprašal, kdo je avtor teh besed, je kot iz topa izstrelil: Sun Tzu!

Nekaj let kasneje mi je v roke prišla angleška različica knjige Umetnost vojskovanja, še kasneje pa tudi jugoslovanska (srbska). Slovenske nisem videl nikdar. In glej ga zlomka: nikjer v knjigi ni te misli.

Sun Tzu govori o opazovanju, čakanju, prilagajanju, o napadu pa šele, ko so vse okoliščine na tvoji strani. To pa ni isto kot zmage in porazi.

Iskanje avtorja teh besed je v dobi interneta postalo sicer lažje, ne pa uspešnejše. Šele doba umetne inteligence mi je postregla s konkretnejšimi odgovori.

Najprej je AI misel pripisala Churchillu (Chat GPT 3.5). Potem se je Claude.ai spomnil, da je bila misel uporabljena v reklami za Budweiser. Perplexity.ai pravi, da je misel povezana s športom in politiko in košarkarskim trenerjem Goranom Vojnovićem. Googlov Gemini in kitajski Kimi pravita, da je avtor Mao Cetung. DeepSeek stavi na neuspešnega trenerja Lesa Steckela ...

Skratka: ZMEDA!

In zdaj preobrat: sodobna interpretacija misli ne govori ne o zmagah in ne porazih, pač pa, kaj človek naredi po porazu. Če bi seštevali zmage in poraze, bi v življenju vsakogar bilo več porazov, zmag pa imamo le za vzorec.

Zapomnite si to!

In še: morda bi morali bolj ceniti poražence ... Tiste, večkratne. Enkrat jim bo uspelo. In takrat bi bilo dobro biti poleg.