Čeprav danes še ne vidimo povezave, a je vse bolj jasno: umetna inteligenca bo najbolj vplivala na trgovine, nakupovalni centri pa bodo propadli (čez 10 let me držite za besedo, če se motim). Postali bodo samo še bled spomin (opomin?) na današnje dni.

Mislite, da sem preveč črnogled? Nikakor ne! V tem namreč ni nič črnega (no, kakor za koga). Zgodovina nas je že večkrat opomnila, da vsakič, ko neka stvar postane preveč prisotna v naših življenjih, sledi njen propad ... Poglejte samo glasbene kasete. Njih že dolgo ni več ... Se kdo še spomni videotek? Ali pa svinčnikov (danes lažje najdemo kuli, kot kak pravi, leseni svinčnik - ga kdo še uporablja? Da o nalivnih peresih ne izgubljam besed ...)? Ali denimo razvijanje fotografij? Se kdo še spomni telefonskih govorilnic, imenikov in rumenih strani? Na smetišče zgodovine so počasi selijo tudi klasične turistične agencije in internetne kavarne ... Propadajo tudi kataloške prodaje (Quelle, Neckerman ...). Ne vem, kaj se bo zgodilo s fotokopirnicami, kioski, glasbenimi trgovinami ...

Smo pa na pragu doslej največje spremembe: trgovine na splošno.

(Naj povem še, da bo temu sledila še bolj drastična sprememba, ko bodo avti postali samovozeči, večina njih pa bodo droni - takrat ne bo več cest, me parkirnih hiš, ne ulic, parkirišča bodo na strehah ... A to je že druga zgodba ...)

Trgovcem se torej ne obeta nič dobrega, največja ironija pa je, da danes sami najbolj rinejo v prihodnost, ki zanje ne bo rožnata.

Začelo se je pred 15 leti ...

Spomnimo: leta 2011 je Tesco Homeplus v podzemni železnici v Seulu v Južni Koreji postavil nekaj jumbo plakatov na katerih so bile slike izdelkov v (skoraj) naravni velikosti. Pod njimi so bile QR kode. Mimoidoči so med čakanjem na vlak slikali kode, jih dodali v (e)košarico, plačali, na koncu pa so vse skupaj dobili na dom. Kupcu se tako sploh ni bilo treba fizično ustaviti v trgovini.

Agencija, ki je akcijo izpeljala, je po zaključku reklamne akcije sporočila, da se je število kupcev v fizični trgovini povečalo za 76 %, število spletnih nakupov pa za 130 %.

Izjemno, kajne?!

Projekt seveda ni ostal neopažen, saj je JCDecaux nekaj mesecev kasneje postavil podoben sistem v Čilu, še istega leta pa tudi Mall.cz na Češkem in LamSoon v Hong Kongu. Marca naslednje leto sta podoben projekt izpeljala še Woolworths v Avstraliji in Peapod v ZDA (to je bil največji takšen projekt izpeljan v 9 zveznih državah) ...

Šele kasneje se je izvedelo, da je prvi tak projekt v sodelovanju s P&G naredil kitajski Yihaodian. To je bilo nekaj mesecev pred Tescom in ni znano, kdo je od koga kopiral ... Če sploh je ...

Zakaj se tak način nakupovanja ni prijel (finančen zagon, da se spremenijo nakupovalne navade, je bil enormen), ko pa so danes telefoni boljši, kamere zmogljivejše, mobilni internet povsod prisoten ...?

Točni razlogi zakaj dlje od marketinških akcij ni prišlo sicer niso znani, a glavni krivec, tako se vsaj zdi, je razvoj (zmogljivost telefonov ni vedno koristna za vse).

Zakaj bi trgovec plačeval drag najem na plakate, ko pa lahko kupec opravi nakup kjerkoli in kadarkoli kar na spletni strani? Poleg tega, čeprav so plakati veliki, največji, je število izdelkov na njih kljub vsemu omejeno. Virtualni zid je samo slika fizične spletne trgovine z drugačnim vmesnikom.

Čeprav so bili vsi sistemi izjemni, so bili vendarle statični. Preveč statični ...

Zgodba pa se tu ne konča.

Smer razvoja je šla v smer, ki jo zelo dobro poznamo tudi v Sloveniji.

Trgovci se danes ubadajo predvsem z vprašanjem, kako opraviti nakup brez blagajne s čim manj osebja.

To nekaterim prav dobro uspeva.

2025 je na poljskem začela delovati veriga trgovinic žabka Nano, kjer kupec ob vstopu pokaže plačilno kartico, sistem kamer in računalniški vid spremlja, kaj jemlje iz polic, na koncu odide iz trgovine, sistem pa samodejno prepozna kupljene izdelke in izvede plačilo ... Trgovine brez ljudi so odprte 24 ur vseh 7 dni na teden, trenutno pa jih lahko najdemo na Poljskem, nekaj pa jih je tudi v Nemčiji.

Podoben projekt sta zagnala tudi Penny Pick & Go v Romuniji in Amazon Fresh, ki pa je svoje avtonomne trgovine letos moral zapreti.

Zanimivo, ne pa obstojno.

In zdaj: zakaj vam to v resnici to pišem?

Predstavljajte si trgovino, ki ima v resnici samo izložbo, ravno steno v kateri stoji velik zaslon, kamera in nekaj programske opreme ... Seveda s povezavo v oblak ... Sistem sam ugotovi, kdo stoji pred zaslonom in ponudi primerno obleko, čevlje, morda nakit ... Vse to vam lahko dostavljavci Wolta prinesejo na dom čez x minut ... Minute dostave lahko spremljate na telefonu ... Vse online ...

Predstavljajte si, da tak sistem stoji na vrhu Pohorja, vi pa si zaželite idejo za izlet, sprehod ... Sistem prilagodi ponudbo vaši starosti in spolu (dokler imamo samo še dva), mimogrede vam ponudi nekaj kupončkov s popusti, če se boste med potjo kje ustavili, kaj spili in prigriznili ... Seveda to pa ne rabi biti na Pohorju. Lahko je tudi v centru mesta s povezavami do muzejev, galerij, zgodovinskih obeležij ...

Predstavljajte si zaslon, ki vam na enem mestu ponudi jedilne liste gostiln v okolici. Jedi, ki jih lahko dobite zdaj, takoj in seveda vse personalizirano ... Dovolj je sistemov, ki vas navigirajo (še 300 metrov do Gostilne pri Jakcu, potem pa levo ...). Sistemi prihodnosti vas bodo pritegnil s slastnimi sirovimi štruklji. Tukaj in zdaj ... Ali pa z božanskim hamburgerjem ... najboljšimi lepinjami v mestu ... ali s sladoledom, ki ga še nikdar niste jedli ... Kulinarika je vedno zanimiva ...

Tak sistem vas lahko usmeri tudi na koncert šansonov ob pijači, ki je skrit v podhodu nedaleč stran do vas ... Če tega ne veste, ga nikdar ne boste našli ... Samo pomislite, kolikokrat v življenju ste že bili prikrajšani za romantičen večer v dvoje ... Pa tega niste vedeli ...

Predstavljajte si tudi gospoda v kravati, ki vam ima veliko za povedat o svoji bodoči politični karieri. Če sam osebno ne stoji pred vami, se vam lahko samo smehlja iz slike in upa, da vas bo s tem prepričal ... Ja, pa ja ...

Še bi lahko našteval, a se ne smem preveč oddaljiti od teme.

Če so danes trgovine brez osebja za mnoge samo mokre sanje, kmalu to več ne bo tako. Trgovina brez osebja bodo najprej interaktivna, prilagodljiva, predvsem pa dinamična, zabavna in poučna decentralizirana stičišča. Namesto stotine kvadratnih metrov prostora bodo trgovine prihodnosti potrebovale samo skladišča, pridne mravljice, ki bi pakirajo škatlice, tu in tam bo morda kakšna garderoba za pomerjanje in to je vse!

A interaktivnost je samo vmesna stopnja do precej bolj šokantne prihodnosti.

Če mislite, da so interaktivne izložbe prihodnost, se motite. So samo prehodno obdobje, ko se bodo trgovski sistemi komunicirali z AR napravami (recimo: očali). To bo čas, ko ne boste videli več praznih sten, ker jih bo vaš sistem zapolnil z oglasi, informacijami ... Seveda vse personalizirano.

A tudi to še ne bo konec.

Čez 50 let bodo prediktivni nevralni vmesniki povsod okrog nas in bodo zaznavali vašo stopnjo dopamina še preden boste stopili pred izložbo. Nevralni marketing (BCI) bo generiral slike neposredno v vaše možgane. Priča boste vizualni in čutni izkušnji, ki si je še ne znamo predstavljati. Poleg tega bodo biometrični materiali nadomestili fizične, barvo in teksturo pa bodo spreminjali v realnem času. Češnja na vrhu torte bodo pa sinteza vonjav in tekstur, vse to generirano na daljavo in vedno na dotiku roke. Če bo kdo leta 2075 med živimi, ga prosim, da se spomni mojih besed ...

Ah, ja ... Vrnimo se na trdna tla ...

Preden bomo prišli na vso to biometrično nevrološko dopaminsko navlako, nas čaka leto 2030, še prej pa 2027.

Kitajci razmišljajo o pametnih steklih (Smart Glass), o obogatenem nakupovanju znotraj obogatene resničnosti (bolj od navidezne resničnosti je pomembna obogatena resničnost!), o brezstičnih nakupih in o dinamičnih medijih (karkoli si kdo predstavlja za tem - če odmislimo klasično presonalizacijo, dinamični mediji in AR dodajajo povsem novo plast, layer, na vidno polje uporabnika - ne zanimajo vse iste stvari obdelane na isti način ... to je poneumljanje ...).

Prav tako so že poskusi, kako ustvariti hologramsko sliko, kot tudi poskusi, kako doseči hologramsko izkušnjo brez holograma.

Poskusi so tudi s prepoznavo obrazov, kjer pa trčimo ob GDPR, DDA in drugo zakonodajno regulativo.

Interaktivne izložbe niso kar tako. So prvi korak na poti v prihodnost, česar pa današnji upravljalci ne bodo kar tako spustili iz rok. Se bojijo in jih skrbi. Za nas, še bolj pa zase (to je, kot bi izdelovalce konjskih sedel spraševali o ureditvi prometa v času, ko so na vrata trkali avtomobili z notranjim izgorevanjem).

Trenutno je ena od poti v prihodnost sestavljena iz FRT (facial recognition technology), robne analize (Edga AI) in pametne distribucije vsebin (SignalR) ... Karkoli že to pomeni ...

Če želite odstreti pogled v prihodnost, poglejte žive izložbe ... Tam se odpira del prihodnosti.