Zadnjič sem bral zanimivo razpravo o družabnih omrežjih, kot orodju za proučevanje jezikov. Znanstveniki so pregledali ogromno video posnetkov in našteli več kot 7000 jezikov, med njimi je tudi nekaj takih, ki jih govori manj kot 50 ljudi.

Na drugi strani slišim, da National Geographic pripravlja slovar osmih jezikov, ki so na robu izumrtja. No, to ni marketinška poteza, pač pa gre za povsem resen projekt z besednjakom 32 tisoč besed in zelo natančno opisanimi pravili slovnice. Zdi se, da bodo imeli umirajoči jeziki ta privilegij, da bodo zanje prve priredili strojne jezike in jih tako pomagali ohranjati pri življenju.

Všeč mi je tudi zgodba indijanskega plemena Anishinaabemowov (v Severni Ameriki jih živi le še 200), ki v okviru svetovnega projekta za ohranjanje jezikov prejemajo ogromna sredstva za vzdrževanje skupnosti po Facebooku. V dveh letih se je število ljudi, ki govorijo ta prastari indijski jezik, povečalo na nekaj tisoč, naredili so slovar s 14 tisoč besedami (od tega je več kot polovica novih, ker pred tem Indijanci niso čutili potrebe po tako bogatem besedišču), danes pa je že jasno, da je jezik, ki je bil tik pred izumrtjem, dobesedno vstal od mrtvih.

Vendar pa, tu se strinjam z mnogimi skeptiki: umetno obujen jezik zagotovo nima enake ostrine, kot jeziki, ki jih je brusil čas. Res je tudi, da so se jeziki v preteklosti rojevali, pa tudi propadali. Tako bo tudi v prihodnje. Temu se ne moremo izogniti.

Bolj kot vse, pa me skrbi angleščina. Celo bolj me skrbi za usodo angleščine, kot za slovenščino. Samo pomislite, na sončni strani Alp imamo avtoritativne slaviste, ki v naš jezik zelo previdno spuščajo nove besede, angleščina pa je enostavno preveč razširjena, da bi lahko iz enega centra odločali, kdaj bo katera beseda postala splošno veljavna. Lahko ste prepričani, da vse slovenske nove besede so tudi v angleščini nove. Mi se jih vsaj trudimo spraviti v red in prav strah me je pomisliti, kakšen jezik bo govoril svet čez 20 let, ko se bo zgodila poplava Kitajcev, Rusov in Indijcev. že zdaj v podindijski Aziji govorijo jezik chinglesh, ki je danes po Youtube najhitreje rastoč jezik na svetu.

Ali to pomeni, da angleščina izumira?