živel sem še v časih, ko je veljalo, da muce pijejo mleko. Danes vemo, da mleko odraslim mačkam škoduje.

Včasih smo verjeli, da je limona v čaju zdrava, ker nam daje vitamin C. Danes vemo, da se vitamin C uniči že pri 50 stopinjah Celzija, torej od zdravilnih učinkov limone v čaju ne ostane veliko zdravilnega.

Včasih smo verjeli, da ima špinača veliko železa. Se še spomnite risank Popaj? Izginile so v času, ko so ugotovili, da je železni mit o špinači zmota. Napaka pri meritvi. Največ železa je v polnomastnih sirih, ali pa suhih marelicah. Vendar pa, če pijete veliko čaja, ki vsebuje čreslovo kislino, si boste naredili medvedjo uslugo. Čaj namreč velja za enega največjih blokatorjev železa, zato slabokrvni otroci naj pijejo čim manj čaja. Včasih tega nismo vedeli in smo očitno delali narobe. Še več! Stara ljudska modrost nas je prepričevala o koristnosti limone in čajev.

Spomnim se tudi, kaj vse se je govorilo o paradižniku, potem pa se je oglasil nek čebelar in pripomnil, da je paradižnik edina vrtnina, ki se je čebele izogibajo. Pa nikar ne recite, da čebele nimajo pojma, kaj je zdravo in, kaj ne? Še kako dobre poznavalke so, le človek se od živali ni še vedno nič naučil.

Še bolj zanimiv je švedski primer, ko so analizirali srčne kapi v zadnjih desetih letih in ugotovili, da je 90 odstotkov ljudi umrlo, ker jim je v krvi naglo padel holesterol. Hkrati v učbenikih beremo, da so maščobe in holesterol nepogrešljiv gradbeni material za obnovo in pravilno delitev celic. Če je to res, zakaj nas potem celotna prehrambena industrija bombardira z mlekom brez maščob, z lahkimi jogurti, z light pijačami? Seveda zato, ker iz pobrane maščobe delajo nove izdelke in tako maksimizirajo svoj zaslužek, kaj pa je res zdravo, pa itak nikogar ne briga.

Potrošniki slepo verjamemo zgodbicam o škodljivosti maščob, nasedamo besedam poznavalcev o zdravi in nezdravi prehrani, kako nizko smo padli, pa dokazuje namera države, da bo obdavčila nekaj, ker je po njenem mnenju nezdravo, čeprav se vedno znova dokaže, da je naše znanje pomanjkljivo. Državo (beri: ministre, sekretarje in sestavljavce zakonov) je zmotila mastna hrana in odločili so se, da mastno črtajo iz naših jedilnikov. Ali pa nam vsaj pošteno izpraznijo denarnice, če bomo kljubovali, hkrati pa pozabljajo, da si vse maščobe niso enake. So slabe in so tudi dobre.

Za začetek bi bilo dobro, če bi se zavedali, da je znanost napreduje, da stvari, ki so nekoč veljale za zdrave, so danes slabe, in tudi slabe stvari iz preteklosti so z novimi dognanji neredko postale bolj zdrave, kot si mislimo. Naj se sliši še tako komplicirano, vendar bomo čez nekaj let vedeli več, kot danes, in zagotovo bo veliko tega, kar je danes zdravo, jutri škodljivo.

Tehnološki razvoj in predvsem internet, kjer lahko uporabniki iz celega sveta izmenjujemo svoja mnenja, sta najmočnejši orodji ljudi z zdravo pametjo, država, pa tudi posamezniki, ki si upajo soditi, kaj je zdravo in kaj ne, pa kažejo le to, da jim te pameti primanjkuje.