Veste, kaj je velika napaka mnogih slovenskih podjetnikov? Vsi bi radi poceni kupovali in drago prodajali. Ker v času interneta ni več problem naročiti karkoli od koderkoli, imajo mnogi s tem težave. Potrošniška naivnost počasi postaja mit. Časov, ko smo bili vezani samo na prostor, ki smo ga lahko prevozili z enim tankom bencina, je dokončno ostal v prejšnjem tisočletju in mnogi se tega (še) ne zavedajo.

Na srečo pa razvita gospodarstva že dolgo ugotavljajo, da za požrešne ni več prostora na tem svetu. Danes so najuspešnejši tisti, ki prodajajo za en dolar, ali manj. Vse bolje kaže tudi tistim, ki "prodajajo" brezplačno. Pravzaprav je brezplačnost ena od ključnih stvari sodobne ekonomije. Poskusite se spomniti, kaj prodaja Google. Težko boste našli stvar, ki jo pri njih morate plačati. Googlova filozofija je, da so stvari za uporabnike brezplačne, služijo pa s centi, ali celo desetinami centov od oglaševalcev.

Drug šolski primer je izredno priljubljena igra Warcraft 2 (več 100 milijonov igralcev), ki je pred nekaj dnevi postala shareware, kar pomeni, da je brezplačna, plačljivi so le nekateri dodatki v igri. Če mislite, da so programerji to naredili iz obupa, se motite. Veselo si manejo roke, ker takega zaslužka še niso imeli.

Mnogi poznate govoreče figurice slovenskega podjetja Outfit7, ki prav tako ponuja brezplačne programe, služijo pa s prodajo dodatkov in oglasnega prostora. Znan je denimo podatek, da so samo na božični večer zaslužili 200.000 dolarjev (pa ne s programom, ta je brezplačen). Seveda takih številk ne bi nikdar dosegli, če ne bi imeli že skoraj 100 milijonov uporabnikov (spomnimo se, da je Avsenik v vsej svoji karieri prodal "samo" 32 milijonov plošč).

In še šolskega Applovega primera ne smemo spregledati. Apple namreč skoraj tretjino prihodkov zasluži s prodajo programske opreme. Pravzaprav zgolj posredujejo pri prodaji, vzamejo si dogovorjeno provizijo, večina programov pa je itak brezplačnih ali pa stanejo zgolj 1 dolar (78 everskih centov). Si lahko predstavljate, da najmočnejše blagovne znamke na svetu živijo od nekaj centov provizije?! No, tudi v Sloveniji imamo nekaj podobnih zgodb, kjer so telekomunikacijski operaterji gotovo na prvem mestu in so navajeni preštevati "drobiž drobiža".

Pred časom sem zasledil nek članek, kjer avtor primerja sodobno ekonomijo s Kitajsko, denar pa z rižem. Eno majhno zrnce ne pomeni nič, če pa za tem stojijo milijarde, je slika povsem drugačna.

Preživeli bodo samo tisti, ki bodo znali brzdati svojo požrešnost.