Ste vedeli, da je tajvanskim proizvajalcem uspelo vzgojiti kozo z geni pajka. Njena dlaka ni ščetinasta, kot običajno, pač pa je podobna svili pajkove mreže? Če se sprašujete, zakaj so takšni mutanti potrebni, vam lahko razkrijemo skrivnost. Raziskave so namreč financirali proizvajalci telefonov, ki iščejo material, ki bi bil prožen, trden, lahek, oblikovno prilagodljiv ... Dejstvo je, da postaja plastika vse dražja, zahteve oblikovalcev pa vse bolj kompleksne.

Prav tako smo pred časom že pisali o mucah, ki imajo gene kresničk in se v temi svetijo. Tudi te eksperimente so naredili v Aziji, Singapurske oblasti pa si želijo, da biogenetikom uspelo narediti drevesa, ki bi se ponoči svetila in bi jih lahko uporabili namesto ulične razsvetljave. Ali pa vsaj namesto odsevnikov ob cestah.

Še bolj bizarna je vest, da lahko biotehnologi odpravijo plešavost. Plešavost je namreč pogosto dedna, če pa otroku dodamo gene volka, potem tak "volkodlak" nikdar ne bo imel težav s premalo lasmi. Metoda bi bila verjetno širše uporabna, če ne bi imela ene napake. Geni volkov namreč povzročijo takšno poraščenost, da bi otrok z geni volka bil poraščen tudi po obrazu. No, ampak brez dvoma bodo znanstveniki rešili tudi to.

Še bi lahko naštevali, ker nenavadnih primerov ne manjka, skrbijo pa dejstvo, da se za vsak genetski zametek najde ideja, kako to "koristno" uporabiti. Verjetno se strinjate, da bi tudi na slovenskih cestah prišla prav svetleča drevesa, glede na konfiguracijo terena pa bi lahko bila Slovenija idealna za vzrejo koz-pajkov. Poleg tega se človeštvo bori proti genetsko spremenjeni hrani (kakšna dvoličnost, ko pa sta koruza in pšenica genetsko spremenjena že desetletja, pa o tem nihče ne govori, celo normalno se nam zdi), hkrati se zgražamo ob neokusnih eksperimentih, ekonomisti pa v novih genetsko-bio-tehnoloških izdelkih vidijo priložnost za večji dobiček.

Med tem, ko se mi prepiramo o genetsko spremenjeni hrani, karavana (beri: tehnološki razvoj) gre naprej.