Po podatkih Statističnega urada so se cene računalniškega programiranja v obdobju od 2006 do 2012 zvišale za 15 odstotkov. Po podatkih Svetovne banke je število uporabnikov interneta v Sloveniji okrog 70 % in stagnira že od leta 2010. Aprila letos sta podjetji IDC in Gartner za Slovenijo napovedali rekorden padec prodaje računalnikov - med 11 in 14 odstotki ...

Čeprav računalnikov izpred desetih let ne moremo direktno primerjati z današnjimi, pa lahko vseeno ugotovimo, da je povprečen pisarniški računalnik danes za 30 odstotkov dražji, kot podoben iz leta 2006. žal pa poskočne cene računalnikov niso najhujša stvar.

Po podatkih Statističnega urada v Sloveniji še vedno 44 % sredstev namenimo za strojno opremo in samo 25 % za programsko opremo (18 % gre še za svetovanja, 13 % pa za telekomunikacije). Poleg tega se za 4,5 % na leto povečajo investicije v razvoj lastne programske opreme, kar pomeni, da slovenske računalniške rešitve postajajo vse manj standardne (po domače bi temu rekli, da odkrivamo toplo vodo). Če vemo, da veliko večino investicij predstavlja informatizacija države, potem nas ta podatek mora še bolj skrbeti.

Med najbolj prizadetimi so računalniške trgovine, ki se zapirajo ena za drugo (po neuradnih ocenah jih vsako leto propade 10 %). Prodaja računalnikov se je skoraj v celoti preselila v trgovske centre, kjer ponujajo najbolj množične, ne pa optimalne modele. V Sloveniji imamo še vedno visoko stopnjo piratstva (47 % po podjetjih in 92 % pri domačih uporabnikih). Zato se nepoznavanje in nerazumevanje trga informacijsko-komunikacijskih (IK) rešitev ne odraža samo na dražjih računalnikih in dodatni opremi, pač pa nastradamo vsi davkoplačevalci. V oči namreč bode 130 milijonov evrov za e-zdravje, 65 milijonov za e-pravosodje, 2 milijona za pripravo 15 e-učbenikov (dobili naj bi jih leta 2014) ...

Mimogrede, julija letos je Gregor Virant za projekt e-uprava prejel prvo nagrado Združenih narodov UNPSA. 380 storitev e-uprave nas je stalo "samo" 2.432.104 evrov.

In zakaj je to pomembno za običajnega državljana? Višja stopnja informatizacije države pomeni, da brez računalnika ne bomo mogli funkcionirati. Država nas sili v nakup računalnikov, internetnih priključkov, varnostnih certifikatov, pametnih telefonov ... Ob tem pa se skriva za dejstvom, da si Slovenec s povprečno plačo lahko kupi dva prenosna računalnika, kar je prav toliko, kot Avstrijec s povprečno plačo. Razlika je le v tem, da so naši računalniki generacijo ali dve slabši, z Avstrijo primerljivi modeli pa so pri nas občutno dražji (še vedno se bolj splača kupiti računalnik v Avstriji in celo na Hrvaškem, kot pri nas).

Morda bi se morali večkrat spomniti znanega Murpheyjevega pravila, ki velja tudi v globalnem ringu znanja: ne pozabite, da imate orožje najcenejšega ponudnika.