Član sveta Ruske federacije Vladimir Džabarov je komentiral sankcijsko politiko zahoda: "Rad bi povedal, da pripravljamo paket povračilnih sankcij, ki jih bomo razvijali na področjih, ki so predmet prepovedi Zahoda."

Povedano drugače, celo Rusi ne razumejo ukrepov, ki so uperjeni proti njim, a so vseeno previdn in spoštljivi, ker nikoli ne veš, kaj se skriva v ozadju. Dejstvo je, da 4. paket ukrepov prepoveduje uvoz ruskega kaviarja in izvoz prestižnih Lamborghinijev, Bugattijev in Bentleyjev (za vse tri še ni dokončno, ker so države, kjer jih izdelujejo že zaprosile EU za izjemo). Zdi pa se, da bo avstrijski Swarovski v tej vojni potegnil krajšo, ker ne bo mogel prodejati nakita in oblek na ruskem tržišču, ki je tradicionalno navdušen nad kičem in presežki vseh vrst.

Paket sankcij je ocenjen na 3,5 milijarde evrov na leto, kar pomeni, da bodo prizadeta podjetja prodala toliko manj, v EU bomo gotovo zaradi tega dobili kakšnega izgubarja več, ruski oligarhi, lobisti in propagandisti pa bodo imeli nekaj evrov več.

Saj bi se pridružil oceni, da bodo evropske sankcije najbolj prizadele navadne ljudi (in ne tistih, ki so zakuhali to šlamastiko), pa me pogled na moj arzenal prestižnih štirikolesnikov ne prepriča. Navadni Rusi sicer ne kupujejo porschejev, jih pa zato delajo navadni evropejci. Komu so torej namenjene sankcije?

Zdi se, da nam samim.

Ob tem pa ne morem mimo kolobocij in telovadbe podjetja ePayments. Podjetje se je rodilo v Ukrajini in je imelo rast, ki je napovedovalo, da bo preseglo Muskov Paypal.

ePayments je ponujal zastonj kartice, če ste zapravili več kot 250 evrov, ste imeli brezplačen račun, nižji so bile provizije, vse je teklo hitro, online in brez zatikanja. Super, vam rečem!

A kmalu je Ukrajina postala premajhna in ni mogla podpreti orkanske rasti, pa se je podjetje preselilo v Moskvo. Tu pa so se začeli problemi.

Najprej je EU uvedla sankcije, ki niso prizadele Rusije, pač pa 160.000 evropskih uporabnikov ePaymentsa (številka je zgolj ocena, bom v nadaljevanju pojasnil kako).

Ko se je to zgodilo, so podjetje v nekaj tednih preselili v London.

A glej ga zlomka, nekaj mesecev kasneje so angleški samovšečneži zahtevali izstop iz EU. Po dveh letih so ga dosegli.

Ker pa je imel ePayments ruske lastnike, so sistem kmalu okrivili, da z njim perejo denar, da financirajo ruske oligarhe, da financirajo trgovino z orožjem ... Morda so bili vmes tudi takšni, a ne pozabit: ePayments je ponujal brezplačne kartice, če ste porabili več kot 250 eur na mesec, ste imeli brezplačen račun in še kup drugih ugodnosti ... Verjamem, da so se bo ePaymentsu naježili vsi evropski bankirji, ki so si domislili izjemno potezo: vse račune iz ePayments so blokirali!

Zavladala je panika. Videti je bilo, kot bi država vsem pobrala denar! Nihče ni vedel, ka se dogaja ... Je kriva nova angleška vlada ali EU ali Rusija?

V enem mailu sem jim celo predlagal, da lahko Miki Miška reši njihov primer, pa mi niso resno jemali ... Ccc ...

Minilo je leto in še eno in še malo, ma nilijone prihrankov sem že skoraj pozabil, ko je nekega dne prišlo pismo, da so uspeli pridobiti vse certifikate in, da bodo začeli postopoma obujati račune.

Minilo je še nekaj mesecev, da sem prišel jaz na vrsto (iz serijske številke sem izračunal prej navedeno število računov). Vse je šlo brez težav, korektno in zelo prijazno.

Starega ePaymentsa ni več, podjetje ni ne Rusko in ne Ukrajinsko, zdaj je angleško, kar pomeni, da si račun lahko nekam zataknete, se uležete pod drevo in sanjate o lepšem jutri.

Milijone sem brez težav dobil nazaj. Nekaj drobiža sem pustil na računu. Zgolj zato, da vidim, kaj delajo in, da se jezim, kako nesposobni so slovenski bankirji. Imam šačun tudi na N26, Revolut in še kje ... Veliko priložnosti za jezo, kajne?!

Čeprav je od tega minilo nekaj let (no, ne prav veliko, nekaj pa vendarle), se mi smilijo ljudje, ki so imeli izvrstno idejo, jo pripeljali na trg, postali eden najboljših ukrajinskih unicornov, v Rusiji presegli več milijard, skušali ugoditi Evropi, dokler jih ni Anglija skoraj v celoti pokopala ...

Ko sem jih pred časom vprašal (še pred vojno v Ukrajini), kako naprej, sem v njih spet prepoznal žarek upanja: že več kot leto delajo v Indiji, Vietnamu, Filipinih in na Kitajskem. Pravijo, da je poslovanje z njimi neprimerljivo z Evropo. Tu je bilo samo mučenje in metanje polen pod noge, v Aziji pa je svet povsem drugačen. Takšen, ki ga materialističen Zahod ne bo nikdar razumel.

Povsem razumem Ruse, da ne razumejo, kaj počne Evropa. Bi jih pa prosil, naj nič ne ukrepajo. Čez čas jim bomo itak lepo prosili, če bi se spet zasidrali pri nas ...