Zgodba je iz knjige Pot, ki sem jo prehodil sam (The way I Walk Alone). V 17. stoletju jo je napisal Musashi Miyamoto, ki velja za enega najbolj slavnih samurajev vseh časov.

Začne se tako, da v neko vas, kjer so imeli tudi vojaško šolo, pride mladenič, ki je bil poznan po svoji vročekrvnosti in krutosti. Nekega dne je začel provocirati starca za katerega je vedel, da je samuraj in te veščine uči vsakogar, ki ga pride poslušati. Vročekrvni mladenič mu je postavljal neumestna vprašanja, ga izzival in poniževal, a starec ni reagiral.

Z nesramnim in izzivalnim nastopom je nadaljeval še drugi in tretji in še in še, dokler se ni naveličal in je odnehal.

Čez čas so samurajevi učenci le vprašali svojega učitelja, zakaj ni reagiral, se je morda bal, da bi v dvoboju izgubil? Starec je na to odgovoril: "Nekoč je nekdo prinesel darilo, a ga moj učitelj ni sprejel. To sem danes naredil jaz."

Nekateri učenci so razumeli.

Namreč ... Darilo so lahko tudi žaljivke, jeza in zavist. Pripadajo tistemu, ki jih pridiga. Če jih ne sprejmemo, ne morejo vplivati na naša življenja, misli in čustva.