Po naključju sem naletel na intervju s profesorjem Kevinom Warwickom, ki govori o tem, kako pomembno je, da človek prehiti stroje. Po njegovem mnenju so kiborgi edina rešitev.

Dr. Warwick si je 24. avgusta 1998 v komolec pod kožo vbrizgal identifikacijski čip, ki ne potrebuje napajanja. Z njim je lahko odpiral vrata, na univerzi so računalniki spremljali njegovo gibanje, žena mu je za nekaj dni celo prepovedala stik z otroci - da je njihov oče prvi kiborg na svetu, takrat ni bil ravno časten naslov.

Danes, četrt stoletja kasneje, tehnologija še vedno ne gre v to smer, čeprav je vstavljanje čipa povsem neboleče, tehnologija je precej napredovala, miniaturizacija je dosegla že nano nivoje, povezljivost je danes vseprisotna. Zakaj nimamo tehnoloških implantatov?

Problem je še vedno napajanje, čeprav danes tehnologija baterij že vzdrži nekaj let (gumbna baterija BLT vzdrži 2 leti). Človek bi potreboval le nek priključek, da se lahko priključi na napajanje, ali pa, da si menja baterijo.

In v tem delu se strinjam z dr. Warwickom: če hočemo prehiteti robote, moramo biti boljši od njih. To bodo zmogli samo kiborgi.

Največji problem človeštva je, da ne razumemo strojev. Pravzaprav se ne zavedamo, kakšno moč imajo nad nami.

Primer: ko boste naslednjič vstopili v dvigalo, pomislite, da vas bo na cilj pripeljal stroj. Ne posmehujte se mu, ker ni pameten. Ne še.

Ko boste naslednjič kaj plačali s plačilno kartico, pomislite, koliko informacij šviga po celem svetu, da se to zabeleži v vaši banki in pri trgovcu. Kartični stroji so že precej dovršeni, a se k sreči tega ne zavedajo. Ne še.

Samovozeči avtomobili so zaenkrat še domena prihodnosti, vendar ne za vse. Ponekod se že danes lahko povsem spodobno vozite po večjih svetovnih metropolah. Tudi v njih so stroji, ki pa se ne zavedajo svoje moči. Ne še.

Da pa je stvar še bolj slikovita, smo že danes vsi kiborgi. Zakaj? Čipov res nimamo pod kožo, imamo jih pa v žepih. Rečemo jim telefon. Mreže nas spremljajo povsod, oči si zatiskamo, da lahko to vidijo samo poklicane službe s sodnim nalogom (malo morgan!). Pa ne samo to! Vsak od nas nosi "čip" s sabo, skrbi, da je vedno poln in to še plačujemo, da lahko imajo radovedneži nadzor nad nami.

Skratka ...

Da bi nosili podkožne čipe, ni potrebe.

Da bi nas drugi kontrolirali, tudi ni problem, če smo le pod kontrolo telekomunikacijskega operaterja. In to smo pripravljeni celo plačevati!

Da smo povsem pasivni in zaupamo nasvetom strojev, dokazujejo GPS naprave, števci korakov, kopica zdravniških pripomočkov in celo smejim in jočemo se, kot nam stroj (beri: televizor) narekuje.

Za konec pa: zakaj vam vse to pišem?

Mislim, da se bliža konec sveta, kot smo ga poznali doslej.

Ne, nikakršne katastrofe ne napovedujem!

Bojim se samo, da se bodo spremembe zgodile prej, kot bi si mislili, zgodilo pa se bo na povsem nepovezanih področjih.

Vsaj na videz.

Kaj imam v mislih?

21. maja 2022 je bila v Kaliforniji registrirana domena, ki ponuja plačljive klike mimo medijev. Stvar je pljusknila tudi do nas (trenutno je že 1000 Slovencev v sistemu). Ko bo vključenih 500.000 Slovencev, ne bo večje sile, kot bo ta (žal, Pop TV, vaša moč je samo navidezna, pomembna manj kot lanski sneg).

Da bi bolje razumeli: Če želi Huawei v Sloveniji promovirati nov telefon, mora najprej plačati izdelavo oglasa, potem angažirati marketinško agencijo, da jim bo naredila media plan (ni pomembno, da veste, kaj je to, ker je nepomembno), potem mora plačati objave v medijih, ki jih spremlja / bere vse manj bralcev in na koncu čaka, da se bo ta veriga končala z nakupom v trgovini, ki za svoje delovanje mora plačevati elektriko, zaposlene, čistilke, varnostnike ... Za nameček se občasno javijo še iz druge stavba, ki se ji reče Evropska komisija za zaščito potrošnikovih pravic, ki trka na rata digitalnega ministrstva za demografsko prihodnost ... Razumete? Popolna zmeda in vsak je najbolj pomemben, vse skupaj pa ne plača Huawei, pač pa vi, potrošnik, ki verjame, da cela armada prisklednežev skrbi za vaše pravice.

Kakšne pravice?!

Požeruhi!

Seveda me zanima, kako se bodo mediji branili pred tem (vendarle sem 27 let soustvarjal to krajino). Osebno ne verjamem, da se bodo sploh lahko!

Sicer nisem povsem prepričan, da bo omenjeni eksperiment uspel, a za njim bo prišel nov in še eden in še eden. Čez 2 leti napovedujem, da medijev, kot jih poznamo danes, ne bo. Vsak med nami bo medij s svojimi prijatelji in svojimi stališči in s svojo mrežo sledilcev.

Mediji pa ... Na žalost ste iz svojih vrst spustili kadre, ki bi lahko procese upočasnili (ustaviti se jih verjetno ne da), na drugi strani, pa so kadri, ki so izpeljali transformacijo v digitalno dobo sedaj na prostem trgu in se posvečajo povsem novi paradigmi, kjer pa vas več ni.

Sem zakompliciral?

Morda.

Bom čez čas več konkretnega napisal, lahko pa me kontaktirate tudi po mailu ...

:-)